Omejitve in njihova dopustnost
Urška Prepeluh Magajne, 2011
61V praksi bodo nedostopne tri skupine dokumentov: (1) dokumenti, katerih vsebina sploh niso informacije javnega značaja glede na zgoraj opredeljeno pozitivnopravno definicijo (t. i. informacije nejavnega značaja); (2) dokumenti, katerih vsebina sicer predstavlja informacijo javnega značaja v smislu njene pozitivne definicije, vendar so ti zaradi določenih posebej tehtnih razlogov od splošnega pravnega režima dostopa a priori izključene (t. i. izključitve, kot je npr. v RS arhivsko gradivo); (3) dokumenti z informacijami javnega značaja, ki javnosti zaradi varstva določenih drugih legitimnih interesov niso dostopni (t. i. izjeme, večinoma določene v členu 6 ZDIJZ). Bistvena razlika med vsemi tremi skupinami je v načinu obravnavanja zahteve za dostop. Organ lahko zahtevo po nejavnih informacijah v prvi skupini brez nadaljnjega v celoti zavrne in je ni dolžan obravnavati po ZDIJZ. Prav tako se zahteve za izključene informacije ne obravnavajo po ZDIJZ, ampak se njihova dostopnost preverja po področnih predpisih. Kadar pa so zahtevane informacije javnega značaja v tretji skupini, mora organ po uradni dolžnosti vedno preverjati, (a) ali te predstavljajo kakšno izmed predpisanih izjem, (b) ali obstaja možnost škodnih posledic, (c) ali je glede preostalih informacij v istem dokumentu možno odobriti delni dostop ter (d) ali javni interes morebiti vsemu navkljub narekuje razkritje zahtevane informacije.
Literatura k členu:
Dodatna literatura:
American Bar Association – Central European and Eurasian Law Initiative (ABA CEELI), Freedom of Information: A Concept Paper, Washington D.C. 2000;
Article 19, A Model Freedom of Information Law, London 2001;
Article 19, The Public’s Right to Know – Principles on Freedom of Information Legislation, London 1999;
Banisar, Freedom of Information Around the World – A Global Survey of Access to Government Information Laws, dostopen na: http://www.freedominfo.org/documents/global_survey2006.pdf 2006;
Dienes et al., Newsgathering and the Law, Second Edition, USA 1999;
EU Network of Independent Experts on Fundamental Rights, Commentary of the Charter of Fundamental Rights of the European Union, 2006, dostopen na: http://ec.europa.eu/justice/doc_centre/rights/doc_rights_intro_en.htm;
Foerstel, Freedom of Information and the Right to Know – The Origins and Application of the Freedom of Information Act, Connecticut/London 1999;
Frowein/Peukert, Europäische Menschenrechtskonvention, EMRK-Kommentar, Kehl/Arlington 1996;
Harris/O’Boyle/Warbrick, Law of the European Convention on Human Rights, London 1995;
Mendel, Freedom of Information: A Comparative Legal Survey (UNESCO), New Delhi 2003;
Nowak, U.N. Covenant on Civil and Political Rights – CCPR Commentary, Kehl 1993;
Pirc – Musar, Še o noveli ZDIJZ, PP 26, 2005;
Pličanič et al., Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja: s pravom EU in primerjalnopravno prakso, Ljubljana 2005;
Prepeluh, Dostop do informacij javnega značaja v evropskem pravu, s. 329–351 v: IX. Dnevi javnega prava, Portorož 2003;
Prepeluh, Kaj je informacija javnega značaja – Poskus pozitivne opredelitve, PP 8–9, 2004, s. VII–XII;
Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2005;
Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja na podlagi EKČP, Revus 4, 2005, s. 115–126;
Sobotta, Transparenz in den Rechtsetzngsverfahren der Europäischen Union – Stand und Perspektiven des Gemeinschaftsrechts unter besonderer Berücksichtigung des Grundrechtes auf Zugang zu Informationen, Baden-Baden 2001;
United States Department of Justice, Freedom of Information Act Guide, dostopen na: http://www.usdoj.gov/oip/foi-act.htm 2002;
van Dijk/van Hoof (ur.), Theory and Practice of the European Convention on Human Rights, The Hague 1998;
Villiger, Handbuch der EMRK, Zürich 1999.