Lovro Šturm, 2002

7Izjeme od splošne in načelne prepovedi retroaktivnosti pridejo do izraza v primerih, kadar zaupanje posameznika v določen pravni položaj ne uživa pravnega varstva zato, ker ni stvarno upravičeno. Položaji, kjer je izjemoma dovoljena retroaktivnost, so po stališču pravne doktrine naslednji:

• 8Posameznik bi moral po pravnem položaju v časovnem razdobju, na katero se nanaša, računati z novo pravno ureditvijo, npr. zato, ker ima obstoječa ureditev samo še prehoden značaj.
• 9Veljavni pravni položaj je nejasen in zapleten, pomanjkljiv in v znatnem obsegu v nasprotju s sistemom in neprepričljiv, tako da obstaja resen dvom o skladnosti z ustavo. V takih primerih prav načelo pravne države zahteva, da se pravna situacija razčisti s povratno veljavo.
• 10Načelo prepovedi retroaktivnosti mora stopiti v ozadje, kadar povratna veljava zakona ne povzroči škode ali kadar ta škoda ne pomeni bistvenega poslabšanja.

11Treba je priznavati tudi razloge v prid javne koristi, ki v posameznem primeru tehtanja ustavno varovanih dobrin prevladajo nad načelom zaupanja v pravo in zato lahko upravičijo retroaktivno veljavo zakona.

12Drugi odstavek 155. člena izjemoma dopušča retroaktivnost pod naslednjimi pogoji. Povratno veljavo in s tem učinek za nazaj smejo imeti samo posamezne določbe zakona, ne pa zakon v celoti. Retroaktivnost podzakonskega predpisa ni dovoljena. Retroaktivnost je dopustna samo, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.