Barbara Kresal, 2002

12Glede na naravo te človekove pravice in njeno splošno vsebinsko opredelitev v Ustavi je težko razlikovati med ukrepi države, ki pomenijo le določitev načina izvrševanja te pravice, in ukrepi, ki pomenijo že poseg v ustavnopravno zavarovane pravice invalidov in njihovo omejevanje. Če bi za določen ukrep, določeno normativno ureditev US ugotovilo, da predstavlja poseg in omejitev pravic invalidov, bi moralo dopustnost takšnega posega oziroma dopustnost omejitve te človekove pravice presojati z uporabo strožjega testa sorazmernosti (15. člen). V dosedanjih primerih ustavnosodne presoje zadev z vidika 52. člena je US izpodbijano ureditev obravnavalo kot normativno aktivnost, ki sodi v polje zakonodajalčeve proste presoje pri določanju načina izvrševanja ustavne pravice, zato je bila ustavnosodna presoja zadržana. Glede na to, da je ustavnopravno jedro te človekove pravice težko določljivo, je tudi presoja zadev v zvezi s položajem invalidov le z vidika 52. člena redka, ampak gre ponavadi za povezavo še s kakšno drugo ustavno določbo (npr. načelom enakosti, načelom zakonitosti).