Omejitve
Jernej Letnar Černič, 2011
8Prepoved iz 63. člena lahko pride v nasprotje predvsem s svobodo izražanja iz 39. člena, ki zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Če prideta v nasprotje dve ustavni določbi, se postavlja vprašanje, katera ima prednost in kdaj izvrševanje pravice do svobobe izražanja pomeni poseg v prepoved iz 63. člena. V tem primeru je potrebno tehtanje interesov, vzpostavljanje pravičnega in poštenega ravnotežja in prepoveduje prekomerne posege. Čeprav svoboda izražanja ni absolutna svoboščina, ji je potrebno pripisati odločujočo težo v razmerju z drugimi pravicami. Svoboda izražanja ima posebno težo na področju človekovih pravic in nekatera tuja sodišča so mnenja, da ima vedno prednost pred drugimi pravicam (R proti Central Independent Television plc [1994] Fam 192, 203). ESČP pri presoji upravičenosti posegov domačih organov v svobodo izražanja uporablja tri kriterije: 1) omejitev oz. poseg v svobodo izražanja mora biti določen z zakonom 2) usmerjen mora biti v enega ali več legitimnih ciljev, in 3), ter poseg mora biti nujno potreben za delovanje demokratične družbe.
Literatura k členu:
Dodatna literatura:
van Dijk et al. (ed.), Theory and Practice of the European Convention on Human Rights, 4. izd., Intersentia, Antwerpen 2006;
Harris et al., Law of the European Convention on Human Rights, 2. izd., Oxford 2009;
Ovey et al., The European Convention on Human Rights, Oxford 2006;
Alston/Steiner, International Human Rights in Context: Law, Politics, Morals, OUP 2007;
Hare/Weinstein, Extreme Speech and Democracy, OUP 2009;
Keane, Attacking Hate Speech Under Article 17 of rhe European Convention on Human Rights, Netherlands Quarterly of Human Rights; vol. 25, afl. 4, s. 641–663.