Omejitve
Jernej Letnar Černič, 2011
6Pravica do pribežališča ni absolutna človekova pravica in jo je mogoče omejiti. Status mednarodne zaščite se zato ne prizna osebam, za katere obstaja utemeljen sum, da so storile vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost, hudodelstva zoper mir in kaznivo dejanje genocida. Pravica pribežališča pa se ne prizna tudi v primeru, ko za posameznika obstaja utemeljen sum, da je pred vstopom v RS storil hudo kaznivo dejanje nepolitične narave v drugi državi, in če obstaja utemeljen sum, da je storil dejanja, ki nasprotujejo namenom in načelom Združenih narodov, določenim v Preambuli in v 1. in 2. členu Ustanovne listine ZN. Poleg omenjenih omejitev pa mu pravica do pribežališča ne pripada, če že uživa pomoč ali zaščito organov in agencij Združenih narodov, razen Visokega komisariata, in so mu pristojni organi RS priznali enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo državljani RS.
Literatura k členu:
Dodatna literatura:
Brownlie, Principles of Public International Law, (7th ed.), 2008;
Edwards, Human Security and the Rights of Refugees: Transcending Territorial and Disciplinary Borders, Michigan Journal of International Law; vol. 30, 3, 2009, s, 763–807;
Evans (ed), International Law (2nd ed.), 2006;
Jayawickrama, The Judicial Application of Human Rights Law (2002),
Marks/Clapham, International Human Rights Lexicon (2005).
Goodwin-Gill/McAdam, The Refugee in International Law (3rd ed.) 2007;
Hathaway, The Rights of Refugees under International Law, 2005.
Noll, Proof, evidentiary assessment and credibility in asylum procedures, Nijhoff 2005,
Noll, Why Refugees Still Matter: a Response to James Hathaway Melbourne Journal of International Law; vol. 8, 2, 2007 , s. 536–547;
Shaw, International Law, (6th ed.), 2008.
Odločitve US glej – http://www.us-rs.si/odlocitve/