Miran Blaha, 2002

11V 49. členu opredeljena svoboda dela se v skladu s 15. členom uresničuje neposredno na podlagi Ustave. Ker v 49. členu ni predvidena izrecna ustavna možnost zakonskega omejevanja te pravice, so na podlagi 3. odst. 15. člena dopustne le omejitve zaradi varstva pravic drugih. Tako omejevanje je dopustno le v skladu z načelom sorazmernosti, po katerem mora biti tak poseg primeren za dosego želenega, ustavno dopustnega cilja; poseg mora biti nujen – to pomeni, da cilja ni mogoče doseči z blažjim posegom v ustavno pravico ali celo brez njega (drugi možni ukrepi z istim ciljem ga ne morejo nadomestiti); in upoštevati je treba tudi t. i. sorazmernost v ožjem smislu. To pomeni, da je pri ocenjevanju nujnosti posega treba tehtati pomembnost posega v ustavno pravico s pomembnostjo ustavno dopustnega cilja, ki želi zavarovati ali zagotoviti druge ustavno varovane dobrine, in odmeriti upravičenost nujnega posega sorazmerno s težo prizadetih posledic.

12Ker omejevalni ukrepi pri svobodi izbire poklica in zaposlitve posegajo v ustavne pravice in svoboščine, so lahko določeni le z zakonom, s podzakonskim aktom pa le ob spoštovanju načela hierarhije splošnih aktov (153. člen) in vezanosti uprave na Ustavo in zakon (120. člen). Zakon mora torej postaviti temeljne okvire omejitev in jih v tem obsegu lahko podzakonski akt le podrobneje uredi.

13Dopustne so omejitve zaradi javnega interesa. Posebni pogoji za opravljanje dela (poklica) so predpisani zaradi javnega interesa, kadar gre za varstvo zdravja in življenja ljudi ter splošne varnosti, varstva okolja, potrošnikov ipd., pa tudi zaradi preprečevanja monopolov oziroma preprečevanja nedovoljene konkurence. Lahko gre za prepoved opravljanja določenih dejavnosti oziroma predpisovanje nezdružljivosti določenih poklicev z opravljanjem drugega dela (npr. pri sodnikih in podobnih javnih poklicih). Omejitve so lahko objektivne (poslovni prostori, tehnični in sanitarni predpisi, ipd.) ali subjektivne (izobrazba, določena posebna znanja in praksa, osebne lastnosti, ipd.). Končno so omejitve lahko neposredne (določanje pogojev, število delovnih mest, ipd.) ali posredne (na primer z davki).

14Pravice iz 49. člena varujejo posameznika ne samo pred posegi države oziroma javne oblasti, temveč tudi pred posegi s strani tretjih, torej zasebnikov. Zato morajo biti omejitve in pogoji za opravljanje določenega poklica ali dejavnosti določeni na način, ki omogoča njihovo sodno preverjanje.