Jadranka Sovdat, 2011

31Sodba J.-M. Le Pen proti EP (C-208/03, 7. 7. 2005): Ko gre za odstop poslanca ali njegovo smrt, EP sam potrdi sprostitev sedeža. Nima pa pristojnosti odločanja o prenehanju mandata poslanca EP, kadar se ta sprosti na podlagi zakonodaje države članice, ker v času glavnih dejstev enotni volilni postopek ni bil sprejet, ampak je bil urejen s predpisi v vsaki državi članici. Zato EP lahko le upošteva to, kar ugotovijo za to pristojna nacionalna sodišča ali po potrebi ESČP. Ugotovitev predsednice EP o prenehanju mandata poslancu, ki mu je bila s pravnomočno sodbo francoskega sodišča za kaznivo dejanje nasilja in javne razžalitve izrečena tudi enoletna prepoved izvrševanja pasivne volilne pravice, ki je imela za posledico prenehanje mandata, zato ni akt, ki bi bil lahko predmet ničnostne tožbe. Italijanska republika in B. Donnici proti EP (C-393/07, C-9/08. 30. 4. 2009): EP nima pristojnosti za odločanje o ugovoru zoper uradno razglasitev izida volitev pristojnih nacionalnih organov, do katere je prišlo po tem, ko se je poslanec EP odpovedal svojemu mandatu. Zato je sklep EP, s katerim si je vzel to pristojnost, ničen.

32Glej tudi odločitve ESČP, US in Sodišča EU k 43. členu Ustave.