Odločitve Sodišča EU
Renata Zagradišnik, 2011
59Sodišče EU je relativno zgodaj priznalo tako pravico do izvajanja gospodarske oziroma trgovinske dejavnosti (sodbi z dne 14. 5. 1974 v zadevi Nold, 4/73, ZOdl., s. 491, tč. 14; in z dne 27. 9. 1979 v zadevi SpA Eridania in drugi, 230/78, ZOdl., s. 2749, tč. 20 in 31) kot tudi pravico do sklepanja pogodb (sodbi z dne 16. 1. 1979 v zadevi Sukkerfabriken Nykøbing, 151/78, ZOdl., s. 1, tč. 19; in z dne 5. 10. 1999 v zadevi Španija proti Komisiji, C-40/97, ZOdl., s. I-6571, tč. 99) kot temeljni pravici, ki sta del splošnih pravnih načel, ki zavezujejo EU in države članice, kadar te izvršujejo pravo EU.
60Iz sodne prakse izhaja, da je kršitev svobodne gospodarske pobude velikokrat zatrjevana skupaj s pravico do zasebne lastnine. Ugotovimo lahko, da v takih primerih Sodišče EU bodisi presoja kršitev obeh pravic hkrati (denimo zadeva Nold ter sodbe z dne 6. 12. 1984 v zadevi SA Biovilac NV, 59/83, ZOdl., s. 4057, tč. 21–23; z dne 13. 7. 1989 v zadevi Hubert Wachauf proti Bundesamt für Ernährung und Forstwirtschaft, 5/88, ZOdl., str. 2609, tč. 17–23; in z dne 10. 1. 1992 v zadevi Ralf-Herbert Kühn proti Landwirtschaftskammer Weser-Ems, C-177/90, ZOdl., s. 35, tč. 16–17) bodisi eno za drugo (sodbe z dne 13. 12. 1979 v zadevi Liselotte Hauer proti Land Rheinland-Pfalz, 44/79, ZOdl., s. 3727, tč. 31–32; z dne 11. 7. 1989 v zadevi Hermann Schräder HS Kraftfutter GmbH & Co. KG v Hauptzollamt Gronau, 265/87, ZOdl., s. 2237, tč. 18; in z dne 5. 10. 1994 v zadevi Nemčija proti Svetu, C-280/93, ZOdl., s. I-04973, tč. 81–87).
61Že od samega začetka je Sodišče EU poudarjalo, da svobodna gospodarska pobuda ni absolutno varovana, temveč je vselej treba upoštevati družbeno funkcijo varovanih dobrin in dejavnosti (zadeva Nold, tč. 14). Povedano drugače, omejitve oziroma posegi v svobodno gospodarsko pobudo so upravičeni, če so omejitve oziroma posegi v javnem interesu. Pri opredelitvi javnega interesa je treba upoštevati vrednote in cilje, ki jih zasleduje Evropska unija. Sodišče EU je v zadevi Hauer sprejelo stališče, da lahko evropski zakonodajalec sprejme pravila, ki omejujejo zasebno lastnino, če se z njimi zasleduje splošni interes EU. Za svobodno gospodarsko pobudo pa iz sodne prakse (denimo sodba z dne 9. 9. 2004 v združenih zadevah Španija in Finska proti Evropskemu parlamentu in Svetu, C-184/02 in C-223/02, ZOdl., s. I–7789, tč. 52 in 54) izhaja, da v primeru, ko posameznik še naprej lahko opravlja gospodarsko dejavnost, ni poseženo v bistvo pravice do svobodne gospodarske pobude (in pravice do svobode opravljanja poklicne dejavnosti, ki ju Sodišče EU sicer enači). Pravila, ki torej posegajo v način opravljanja gospodarske dejavnosti, so dovoljena, če niso očitno nesprejemljiva glede na cilj, ki se s pravili zasleduje.
62Nekateri komentatorji opažajo, da je Sodišče EU posebej velikodušno pri priznavanju javnega oziroma splošnega interesa, ki ga zasleduje EU, kot upravičen razlog za poseg v svobodno gospodarsko pobudo. Na področju presoje veljavnosti pravnih aktov EU tako ni mogoče najti primera, v katerem bi Sodišče EU akt razveljavilo zaradi kršitve svobodne gospodarske pobude ali katere druge ekonomske temeljne pravice (Maduro, s. 454).
63Sodna praksa Sodišča EU je bila podlaga za vključitev svobodne gospodarske pobude med temeljne pravice, ki so vsebovane v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Člen 16 Listine namreč določa, da je svobodna gospodarska pobuda priznana v skladu s pravom Unije ter nacionalnimi zakonodajami in običaji. Glede na pravico do svobodne izbire poklica in pravice do dela iz 15. člena Listine gre pri svobodni gospodarski pobudi za specialnejšo določbo (Durner, s. 1103). Področje varovanja te temeljne pravice zajema svobodo ravnanja na podjetniškem področju, svobodo pogodbenega urejanja in svobodno konkurenco, pri čemer iz nje ne izhajajo pozitivne dolžnosti Unije (Durner, s. 1104).
64V zvezi z varstvom svobodne gospodarske pobude po pravu EU je tudi US že sprejelo stališče. Po mnenju US pravica opravljati gospodarsko dejavnost po pravu EU po vsebini ustreza pravici iz 74. člena (OdlUS, XVI, 16, U-I-113/04, Ur. l. 16/07). Zaradi enakovrednosti varstva pravice do svobodne gospodarske pobude po pravu EU in Ustavi v okoliščinah konkretnega primera (direktiva in slovenski podzakonski predpis ta bila dobesedno enaka, direktivo pa je z vidika svobodne gospodarske pobude presojalo že Sodišče EU) US ni opravilo meritorne presoje Pravilnika o kakovosti, označevanju in pakiranju krme v prometu z vidika svobodne gospodarske pobude.
Literatura k členu:
Dodatna literatura:
Durner, Wirtschaftliche Grundrechte, s. 1083–1115 v: Merten/Papier (ur.), Handbuch der Grundrechte in Deutschland und Europa, Band VI/1, Europäische Grundrechte I, Heidelberg 2010;
Grilc, Zatiranje nelojalne konkurence v Sloveniji (Erozija področja in dosedanji nekoncept ter reforma, ki naj postavi koncept), PiD 32, 6–7, 2006, s. 1282–1288;
Maduro, Striking the Elusive Balance Between Economic Freedom and Social Rights in the EU, s. 449–472 v: Alston (ur.), The EU and Human Rights, Oxford 2004;
Petersman, Human Rights, International Economic Law and ‘Constitutional Justice’, The European Journal of International Law 19, 2008, 4, s. 769–798;
Randall, Commercial Speech under the European Convention on Human Rights: Subordinate or Equal?, Human Rights Law Review 6, 2006, 1, s. 53–86.