Boštjan M. Zupančič, 2002

17a) V primeru Minelli v. Švica (25. 3. 1983, A 62) je ESČP ugotovilo kršitev 2. odst. 6. člena EKČP, s tem ko je bilo vlagatelju pritožbe naloženo plačilo dela stroškov za kazenski postopek, voden na podlagi zasebne tožbe, ki je bil zoper njega sicer ustavljen zaradi zastaranja:

18»30. Po mnenju Sodišča veže 2. odst. 6. člena kazenske postopke v njihovi celoti, neodvisno od izida postopka, in ne izključno od pregleda vrednosti obtožbe.[…]

1937. V sodni odločbi bo domneva nedolžnosti kršena, če bo odločitev sodišča izražala stališče, da je obdolženi kriv – brez predhodno v skladu z zakonom dokazane krivde oziroma brez priložnosti uporabe svoje pravice do obrambe. To se lahko zgodi celo brez formalne ugotovitve; zadostuje obstoj razloga, ki napeljuje na to, da sodišče obdolženega smatra za krivega. […]«

20b) V primeru Salabiaku v. Francija (7. 10. 1988, A 141-A) se je ESČP opredelilo do vprašanja skladnosti pravnih presumpcij z domnevo nedolžnosti:

21»28. […] Dejanska ali pravna domneva deluje v vsakem pravnem sistemu. Konvencija v osnovi brez dvoma ne prepoveduje takih domnev. Vendar pa od držav podpisnic zahteva, da v odnosu do kazenskega prava ostanejo v določenih omejitvah. Če bi 2. odst. 6. člena zagotavljal le, da ga bodo spoštovala sodišča pri vodenju pravnih postopkov, bi njegove zahteve sovpadale z dolžnostjo nepristranskosti, izraženo v 1. odst.. Predvsem pa: če bi bile besede ‘v skladu z zakonom’ ustvarjene izključno v povezavi z državnim pravom, bi lahko državna zakonodaja sojenju pred sodišči odvzela vsako pristno moč ugotavljanja in prikrajšala domnevo nedolžnosti za njeno vsebino. Tako stanje se ne bi moglo uskladiti s ciljem in namenom 6. člena, ki želi z varovanjem pravice do poštenega sojenja, še posebno pravice, da nekdo velja za nedolžnega, zavarovati temeljno načelo vladavine prava. […] 2. odst. 6. člena zaradi tega ne zadeva dejanske ali pravne domneve v kazenskem pravu z neopredeljenostjo. Od držav zahteva, da jih omejijo z razumskimi mejami, ki upoštevajo pomembnost interesa in zagotovijo pravico do obrambe. […]«