Jernej Letnar Černič, 2011

9EKČP prepoveduje vsebine izražanja iz 63. člena na podlagi 9. člena (svoboda mišljenja, vesti in vere) 10. člena (svoboda izražanja) in 11. člena (svoboda zbiranja in združevanja) ter 17. člena (prepoved zlorabe pravic). ESČP utemeljuje večino svojih odločitev glede vsebine izražanja na podlagi 2. odstavka 10. člena EKČP, ki določa: »Izvrševanje teh svoboščin vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti in je zato lahko podvrženo obličnostim pogojem, omejitvam ali kaznim, ki jih določa zakon in ki so nujne v demokratični družbi zaradi varnosti države, njene ozemeljske celovitosti, zaradi javne varnosti, preprečevanja neredov ali zločinov, za zavarovanje zdravja ali morale, za zavarovanje ugleda ali pravic drugih ljudi, za preprečitev razkritja zaupnih informacij ali za varovanje avtoritete in nepristranskosti sodstva.«

10ESČP je v zadevi Soulas and Others proti Franciji (10. junij 2008, 15948/03) presojalo utemeljenost sodbe francoskega kazenskega sodišča, ki je naložilo plačilo denarne kazni avtorju in založnikom knjige Kolonizacija Evrope, s podnaslovom Iskrene pripombe o priseljevanju in islamu. Avtor, Guillaume Faye, v knjigi poudarja, da bodo muslimani kmalu zavzeli Evropo, pri čemer poudarja, da so že nadzirajo nekatere mestne četrti v Parizu. Avtor in založnik sta bila tako obsojena obsojena za spodbujanje nestrpnosti, sovraštva in nasilja nad muslimanskimi skupnostmi iz severne in srednje Afrike. Senat ESČP je v svoji odločitivi potrdil odločitve francoskih sodišč, saj prepoved spodbujanja nestrpnosti nujna v demokratični družbi, zaradi česar tudi ni prišlo do kršitve 10. člena EKČP o človekovih pravicah.

11Podobno je ESČP odločilo tudi v primeru Leroy proti Franciji (2. oktober 2008, 36109/03), ko je utemeljilo, da je bila kazenska obsodba pritožnika pred franconskimi sodišči, ki je v lokalnem časopisu po terorističnih napadih 11. septembra 2001 objavil karikaturo porušenih nebotičnikov z napisom »Vsi smo sanjali o tem…Hamas je pa to storil«, upravičena iz razlogov nacionalne varnosti, varstva javnega reda ter pravic drugih.

12ESČP je v primerih Herri Batasuna and Batasuna proti Španiji (30. junij 2009, 25803/04 in 25817/04), Etxeberría and Others proti Španiji (30. junij 2009, 35579/03, 35613/03, 35626/03 in 35634/03)  in Herritarren Zerrenda proti Španiji (43518/04), potrdilo odločitve španskih sodišč, ki so prepovedale delovanje političnih strank in list volilcev, ki so po mnenju sodišč spodbujala k neenakopravnosti ter razpihovale narodno sovraštvo in nestrpnost ter ki so spodbujale k nasilju.