Odločitve ESČP
Barbara Kresal, 2011
13Čeprav EKČP primarno ureja predvsem temeljne civilne in politične pravice, je ESČP razvilo pomembno sodno prakso tudi v zvezi s pravicami s področja socialne varnosti. Pri tem velja opozoriti, da so temeljne socialne pravice, vključno s pravico do socialne varnosti, v okviru Sveta Evrope urejene v Evropski socialni listini, zato je v tej zvezi izrednega pomena tudi praksa Evropskega odbora za socialne pravice (http://www.coe.int/socialcharter/).
14Zadeve s področja socialne varnosti je ESČP presojalo v povezavi z različnimi določbami EKČP. Predvsem je pomembno stališče Sodišča, da pravice do socialnih dajatev (dajatev iz sistema socialne varnosti) uživajo lastninsko varstvo (varstvo premoženja) po 1. čl. Protokola št. 1. Če je bila ob prvi izdaji Komentarja leta 2002 (gl. odstavke 35, 36, 22) sodna praksa ESČP v tej zvezi še nekoliko nejasna (razlikovanje med kontributivnimi in nekontributivnimi dajatvami), saj je zadeva Gaygusuz odprla varstvo po tem členu tudi za t. i. nekontributivne dajatve, v poznejših zadevah pa so bile odločitve glede takšnih dajatev različne (enako npr. Koua Poirrez proti Franciji, 30. 9. 2003, appl. 40892/98; drugače npr. Kohls proti Nemčiji, 13. 11. 2003, appl. 72719/01; Kjartan Asmundsson proti Islandiji, 12. 10. 2004, appl. 60669/00), pa je leta 2006 Sodišče odpravilo te nejasnosti in zavzelo jasno stališče v sodbi Stec in drugi proti Združenemu kraljestvu, 12. 4. 2006, appl. 65731/01 in 65900/01 – ki je še vedno temeljna referenčna sodba v tej zvezi, na katero se sklicuje Sodišče tudi v poznejših zadevah – v kateri Sodišče poudarja, da varstvo po 1. členu Protokola št. 1 ne uživajo le dajatve iz socialnih zavarovanj, ki izhajajo iz vnaprejšnjega vplačevanja prispevkov, in da ni smiselno razlikovanje na kontributivne in nekontributivne dajatve iz sistema socialne varnosti, temveč da vse socialne dajatve oziroma dajatve iz sistema socialne varnosti, ki jih nacionalno pravo posamezniku priznava kot pravico in mu pod predpisanimi pogoji pripadajo, uživajo enako varstvo po 1. čl. Protokola št. 1. V zadevi Stec Sodišče govori o t. i. ‘assertable right under domestic law to a welfare benefit’. Gre za konkreten, na veljavnem pravu temelječ zahtevek za pridobitev določene socialne dajatve oziroma dajatve iz sistema socialne varnosti. Glede na takšno stališče ESČP torej velika večina socialnih dajatev sodi v domet lastninskega varstva (vse tiste, ki so oblikovane kot pravice posameznikov, zahtevati določeno dajatev ob izpolnjevanju predpisanih pogojev, ne glede na to, kako se financirajo, tj. ali so pravice iz socialnih zavarovanj, ki pripadajo na podlagi plačila prispevkov, ali pa gre za pravice, ki se financirajo iz proračuna), izvzete pa so še vedno tiste socialne dajatve, ki so podvržene čisto diskrecijskemu odločanju. Jasno stališče, ki izhaja iz široke interpretacije socialnih pravic kot premoženjskih pravic, ki sodijo v domet 1. čl. Protokola št. 1, je bilo potrjeno tudi v poznejših sodbah, tako npr. Vasilyev proti Rusiji, 13. 10. 2005, appl. 66543/01; Solodyuk proti Rusiji, 12. 7. 2005, appl. 67099/01; Luczak proti Poljski, 27. 11. 2007 (appl. 77782/01); Runkee in White proti Združenemu kraljestvu, 10. 5. 2007, appl. 42949/98, 53134/99; Andrejeva proti Latviji, 18. 2. 2009, appl. 55707/00, itd.
15Umestitev določene socialne pravice pod učinkovanje 1. čl. Protokola št. 1 je zlasti pomembna zato, ker pritožniki v tej povezavi večinoma uveljavljajo kršitev 14. člena EKČP o prepovedi diskriminacije. Tako je vidik prepovedi diskriminacije na področju pravic iz socialne varnosti eden najpomembnejših, ki jih varuje Konvencija in jih izraža sodna praksa ESČP.
16Tudi uporaba 6. člena EKČP pride v poštev pri pravicah iz sistema socialne varnosti. Sodna praksa ESČP v tej zvezi, predstavljena v prvi izdaji Komentarja (gl. odstavek 34), je še vedno relevantna; med novejšimi omenimo npr. Maugee v. France, 14. 9. 2004, appl. 65902/01; Miller v. Sweden, 8. 2. 2005, appl. 55853/00; Yakovlev v. Russia, 15. 3. 2005, appl. 72701/01; Molchan v. Ukraine, 4. 10. 2005, appl. 68897/01; Tsfayo v. United Kingdom, 14. 11. 2006, appl. 60860/00; Kirsten v. Germany, 15. 2. 2007, appl. 19124/02; itd.
17V zvezi s pravico do življenja (2. člen) je ESČP večkrat poudarilo, da ne ta ne katerakoli druga določba EKČP ne zagotavlja pravice do določenega življenjskega standarda niti pravice pridobiti denarno pomoč od države (v zadevi Wasilewski proti Poljski, sodba 21. 12. 2000 /appl. 32734/96/, je pritožnik zatrjeval, da je njegovo življenje ogroženo, ker višina invalidske pokojnine ne zadošča za preživetje); enako stališče npr. v Molchan proti Ukrajini, 4. 10. 2005 (appl. 68897/01), tudi z vidika prepovedi nečloveškega in ponižujočega ravnanja. V zadevi Sokur proti Ukrajini, 26. 4. 2005 (appl. 29439/02) je ESČP nekoliko omililo svoje stališče in v obrazložitvi dodalo, da »poleg tega pritožnik niti ni izkazal, da bi trpel takšno bedo, da bi bilo njegovo življenje ogroženo«. Velja opozoriti, da se navedeni socialni vidiki oziroma temeljne socialne pravice, vključno s pravicami do različnih socialnih dajatev, zagotavljajo v okviru Evropske socialne listine (gl. o Listini zgoraj, vključno s stališči EOSP v tej zvezi, ki gredo dlje in zahtevajo ustrezno minimalno višino socialnih dajatev). V sodbi Pereira Henriques proti Luksemburgu, 9. 5. 2006 (appl. 60255/00) je ESČP ugotovilo kršitev 2. člena konvencije v primeru smrti delavca zaradi nesreče pri delu na gradbišču, ker oblasti niso izvedle uradne in učinkovite preiskave te smrti.
18ESČP je socialne pravice presojalo tudi v okviru nekaterih drugih določb Konvencije. Tako npr. v okviru 8. člena (spoštovanje zasebnega in družinskega življenja) – ESČP je večkrat poudarilo, da ta določba državam ne nalaga kakršnekoli splošne obveznosti, da zagotavljajo kakšne denarne dajatve, npr. starševsko nadomestilo ipd.; tako npr. Petrović proti Avstriji, 27. 3. 1998, appl. 20458/92; Müslim proti Turčiji, 26. 4. 2005, appl. 53566/99; Sentges proti Nizozemski, 8. 7. 2003, appl. 27677/02; Pentiacova proti Moldaviji, 4. 1. 2005, appl. 14462/03; vendar ugotovitev kršitve te pravice v povezavi z zavrnitvijo dajatve iz zavarovanja v Van Kuck proti Nemčiji, 12. 6. 2003, appl. 35968/97; prim. glede vdovske pokojnine v Mata Estevez proti Španiji, 10. 5. 2001, appl. 56501/00; itd.
Literatura k členu:
Bercusson, The Lisbon Treaty and Social Europe, ERA Forum Scripta Iuris Europeaei, 10, 2009, 1, s. 87–105;
van den Bogaert (ur.), Social security, non-discrimination and property, Antwerpen 1997;
Bubnov Škoberne, Strban, Pravo socialne varnosti, Ljubljana 2010,
Bubnov Škoberne, Ustavna človekova pravica do pokojnine, PP 28, 24–25, 2009, s. 16–18;
Bubnov Škoberne, Socialni, zaposlovalni in pravni vidiki obsega socialne varnosti, ZZR 59, 1999, s. 1–21;
Bubnov Škoberne, Pravni vidiki socialne varnosti za brezposelne, Ljubljana 1997;
Bubnov Škoberne, Pravica do socialne varnosti, Pravnik, 1997, 1–3, s. 61–82;
Bubnov Škoberne, Varstvo pričakovanih pravic v sistemih socialnih zavarovanj, PiD, 21, 1995, 5–6, s. 821–828;
Castel, L’insécurité social, Seuil, Pariz 2003; Council of Europe, European Social Charter – Short Guide, Strasbourg 2000;
Council of Europe, Social protection in the European Social Charter, Strasbourg 1999;
Cousins, The European Convention on Human Rights and Social Security Law, Intersentia, Antwerpen 2008;
Cvetko et al., Slovenia – International Encyclopaedia of Laws: Social Security Law, Kluwer 2007;
Deakin/Freedland, Updating international labor standards in the area of social security: A framework for analysis, Comparative labor law & policy journal 27, 2, 2006, s. 151–165;
de Búrca/de Witte (ur.), Social Rights in Europe, Oxford 2005;
van Dijk et al. (ed.), Theory and Practice of the European Convention on Human Rights, 4. izd., Intersentia, Antwerpen 2006;
Fabre, Social Rights under the Constitution, Oxford 2000;
Gomien et al., Law and practice of the European Convention on Human Rights and the European Social Charter, Strasbourg 1996;
Heide, Gender roles and sex equality: Euroepan solutions to social security disputes, ILO, Ženeva 2004;
International Labour Office, Income security and social protection in a changing world, World labour report 2000, Ženeva 2000;
Jorens/Schulte (ur.), European social security law and third country nationals, Bruselj 1998;
Klampfer, Mednarodne pogodbe kot argument odločitev sodišč, Delavci in delodajalci 10, 2–3, 2010, s. 245–262;
Končar, Iztožljivost socialnih pravic s poudarkom na vlogi Evropskega odbora za socialne pravice, Delavci in delodajalci 10, 2–3, 2010, s. 151–166;
Kresal Šoltes, Postopki za uveljavljanje in varstvo pravic iz socialne varnosti, PP 19, 8, 2000, s. I–V;
Kresal Šoltes, Obseg pravice do sodnega varstva po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) na področju socialne varnosti, PiD, 26, 2000, 2, s. 303–323;
van Langendonck (ur.), The Right to Social Security, Intersentia, Antwerpen 2007;
Maunz/Dürig, Grundgesetz – Kommentar, 58. izd., Beck, München 2010;
von Maydell, Human rights and social security, s. 3–23, v: XV. World congress of labour law and social security Buenos Aires 1997, Leuven 1998;
Pellonpää, Economic, Social and Cultural Rights, s. 855–874, v: Macdonald et al. (ur.), The European System for the Protection of Human Rughts, Nijhoff 1993;
Novak et al., Konvencije Mednarodne organizacije dela s komentarjem, Ljubljana 2006;
Pennings, The potential consequences of the Gaygusuz Judgment, European Journal of Social Security, 2/1999, s. 181–202;
Reynaud, Social Security for all: Global trends and challenges, Comparative labor law & policy journal, 27, 2006, 2, s. 123–149;
Riedel (ur.), Social Security as a Human Right, Springer, Berlin Heidelberg 2007;
Samuel, Fundamental Social Rights, Case Law of the European Social Charter, Strasbourg 1997;
Strban, Socialna varnost oseb, aktivnih zunaj delovnega razmerja, Delavci in delodajalci, 8, 2–3, 2008, s. 345–366;
Strban, Uveljavitev nove Uredbe o koordinaciji sistemov socialne varnosti v EU, PP 29, 12, 2010, s. 28–30;
Strban, Pravica do zdravljenja v drugi državi članici EU, Evro PP 28, 11, 2009, s. 54–56;
Supiot, The position of social security in the system of international labor standards, Comparative labor law & policy journal, 27, 2, 2006, s. 113–121.
Odločitve US glej – http://www.us-rs.si/odlocitve/