Metoda Orehar Ivanc, 2002

11EKČP ne pozna podobne prepovedi, kot je določena v 47. členu. Ne glede na to izročitev omejuje prepoved mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja iz 3. člena EKČP in varstvo družinskega življenja iz 8. člena EKČP (glej več v komentarju k 54. členu). Po ustaljeni praksi ESČP je izročitev prepovedana, če so izkazani tehtni razlogi (substantial grounds) za sklepanje, da v primeru izročitve obstaja realna nevarnost (real risk) ravnanja, prepovedanega v 3. členu EKČP (Ahmed v. Avstrija, 17. 12. 1996, Reports 1996–VI, §§ 38–39, Chahal v. Združeno kraljestvo, 15. 11. 1996, Reports 1996–V, §§ 73–74, Hilal v. Združeno kraljestvo, 6. 3. 2001, Application Nr. 45276/99, § 59).

12Predmet presoje konvencijskih organov je tudi zakonitost ekstradicijskega postopka z vidika njegovega trajanja. Po stališču Komisije, ki ga je kasneje sprejelo tudi ESČP, je zahteva po razumnem trajanju pripora osebe, zoper katero teče izročitveni postopek, sestavni del zahteve po zakonitosti pripora iz prvega odstavka 5. člena EKČP. Če je pripor posledica postopka, ki ni izveden s potrebno skrbnostjo (due diligence), nima več podlage v točki f prvega odstavka 5. člena EKČP (ta izrecno dovoljuje pripor osebe, proti kateri teče postopek za izgon ali za izročitev) (Quinn v. Francija, 22. 3. 1995, A 311, § 48; Kolompar v. Belgija, 24.9. 1992, A 235–C, §§ 40–42).