Metoda Orehar Ivanc, 2002

9Po stališču Komisije ugovor vesti zoper vojaško dolžnost sicer sodi na področje 9. člena, vendar pa pravica do ugovora vesti s to določbo ni zagotovljena. To naj bi izhajalo iz b točke 3. odst. 4. člena EKČP, po katerem pojem prisilnega ali obveznega dela ne vključuje službe, ki jo zahtevajo namesto obveznega služenja vojske v državah, v katerih je ugovor vesti dopusten (DR 9 (196); DR 38 (219); DR 40, 203 (207); DR 72, 245 (249)). Nekateri teoretiki se s tako razlago ne strinjajo (Shaw, s. 457; van Dijk/van Hoof, s. 545). Tudi Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je v Resoluciji št. 337 (1967) ugotovila, da iz 9. člena EKČP izhaja pravica oseb, ki so dolžni opravljati vojaško službo, pa iz razlogov vesti ali globokih prepričanj, ki izhajajo iz religioznih, etičnih, moralnih, humanitarnih, filozofskih ali podobnih motivov odklanjajo opravljanje te službe, da so tega oproščeni. Podobno je Priporočilo Odbora ministrov, sprejeto leta 1987.