Metoda Orehar Ivanc, 2002

412. člen 1. Protokola k EKČP (pravica do izobraževanja) se glasi: »Nikomur ne sme biti odvzeta pravica do izobraževanja (right to education, droit à l’instruction). Pri izvajanju funkcij, ki so v zvezi z vzgojo in izobraževanjem (education and teaching), mora država spoštovati (shall respect; respectera) pravico staršev, da zagotovijo svojim otrokom takšno vzgojo in izobraževanje, ki sta v skladu z njihovim lastnim verskim in filozofskim prepričanjem.«

42Pravico staršev do vzgoje otrok v skladu z lastnim prepričanjem EKČP zagotavlja v okviru pravice do izobraževanja. Konvencijski organi jo štejejo za sestavni del demokratičnega sistema. Avtorji določbe so se zavedali stanja v totalitarnih sistemih, ki so otroke podvrgli sistematični ideološki propagandi in s tem preprečili legitimen vpliv staršev. EKČP daje staršem (1) pravico, da vzgajajo svoje otroke v skladu z lastnim verskim oziroma filozofskim prepričanjem, tj. da otrokom pojasnjujejo in jim svetujejo, da izvršujejo naravne starševske funkcije vzgojiteljev in da jih usmerjajo v skladu s svojimi prepričanji in (2) pravico, da država na področjih, ki so v njeni pristojnosti, spoštuje njihove predstave o vzgoji in pouku. Država je dolžna, da religiozna in filozofska prepričanja staršev spoštuje v celotnem šolskem izobraževalnem programu. Spoštovati v tem sobesedilu pomeni več kot priznavati (acknowledge), upoštevati (take into account) ali vzeti v ozir (have regard to). Pomeni določeno pozitivno obveznost države, ki jo je dolžna izpolniti tako v okviru javnega ter zasebnega izobraževanja in pri opravljanju vseh izobraževalnih funkcij (vsebinskih in upravnih, npr. disciplinskih) (Campbell in Cosans v. Združeno kraljestvo, 25. 2. 1982, A 48, § 50 in Kjeldsen, Busk Madsen in Pedersen v. Danska, 7. 12. 1976, A 23, § 51). Na starših je dokazno breme, da izkažejo resnost svojega prepričanja, “vzročno zvezo” med prepričanjem in ukrepom, ki mu ugovarjajo, ter dejstvo, da so pristojne organe pravočasno obvestili o razlogih za ugovarjanje. Starši nimajo pravice, da ugovarjajo celovitemu pouku z religioznimi in filozofskimi informacijami. Lahko zahtevajo le, da je informacija sporočena, tako kot vsaka druga, na objektiven, kritičen in pluralen način. V načinu poučevanja se mora izraziti strpnost do različnih filozofskih in verskih pogledov (Kjeldsen, Busk Madsen in Pedersen v. Danska, § 54). Pri presoji niso odločilni subjektivni pogledi staršev, ampak ESČP upošteva objektivne kriterije (Valsamis v. Grčija, 18. 12. 1996, Reports 1996-VI, § 31 in Efstratiou v. Grčija, 18. 12. 1996, Reports 1996-VI, § 32). Pri odločanju o spoštovanju omenjenih zahtev pri pouku spolne vzgoje na Danskem je ESČP upoštevalo namen spolne vzgoje, vsebino predmeta, dejstvo, da pouk ni vplival na pravico staršev do svetovanja in usmerjanja svojih otrok v skladu s svojimi prepričanji in v primeru zlorabe možnost vložitve tožbe proti učitelju ali proti šoli (Kjeldsen, Busk Madsen in Pedersen v. Danska, § 54). Verski pouk v javni šoli ni v nasprotju z 2. členom Protokola, če je dana možnost, da otroci tega pouka zaradi verskih ali filozofskih prepričanj staršev ne obiskujejo (Angeleni v. Švedska, DR 51, 41 (46)).

43Za varovana filozofska prepričanja šteje Sodišče tista, ki so vredna upoštevanja v demokratični družbi, niso nezdružljiva s človekovim dostojanstvom in ne nasprotujejo temeljni otrokovi pravici do izobraževanja (Kjeldsen, Busk Madsen in Pedersen v. Danska, § 36).