Odločitev ESČP
Mitja Deisinger, 2011
Sodba v zadevi Uzun proti Nemčiji z dne 2. 9. 2010: (Ni kršitve 8. in 6. člena EKČP.)
Povzetek odločitve: Gre za primer nadzora z GPS sistemom v preiskavi kaznivega dejanja, ki je prvi tovrsten primer pred ESČP. Pritožnik, pripadnik terorističnega gibanja, je zatrjeval, da je bila z uporabo podatkov, pridobljenih s pomočjo GPS sprejemnika, nameščenega na njegovo vozilo, podana kršitev 8. in 6. člena EKČP, hkrati pa tudi osnova za njegovo obsodbo na zaporno kazen. Ker je bil nadzor z GPS uveden z namenom, da se prepreči nadaljnje bombne napade, in šele potem, ko so bile že uporabljene druge metode nadzora, kot na primer prisluškovanje, je ESČP odločilo, da so očitki pritožnika neutemeljeni.
Literatura k členu:
Dodatna literatura:
van Dijk et al. (ed.), Theory and Practice of the European Convention on Human Rights, 4. izd., Intersentia, Antwerpen 2006;
B. M. Zupančič et al., Ustavno kazensko procesno pravo, 3. izdaja, Ljubljana 2000;
Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, Ljubljana 2004 (1199 strani), s. 23–29, 36–38, 155–175, 632–638, 945–947;
Šugman/Gorkič, Praktikum za kazensko procesno pravo, Odločbe in mnenja, Ljubljana 2010 (512 strani), s. 303–356;
Dežman/Erbežnik, Kazensko procesno pravo RS, Ljubljana 2003, s. 330–346, 359–383;
Gorkič, Načelo sorazmernosti in izločanje dokazov: v slovenskem pravu?!, PP 42, 2009, s. 6–8; Selinšek, Privilegij zoper samoobtožbo, PP 2, 2009, s. 11–13;
Melart, Uporaba izjav obdolženca iz predkazenskega postopka, PP 28, 2007, s. 15;
Florjančič, Sprememba obtožnice v kazenskem postopku, PP 21, 2007, s. 17–19.
Odločitve US glej – http://www.us-rs.si/odlocitve/