Sebastian Nerad, 2011

39Avtentična razlaga predpisa je poseben akt, s katerim organ, ki je sprejel predpis, natančneje opredeli njegov pomen, kadar kakšna določba v predpisu ni dovolj jasna. Poleg obvezne razlage zakona, za katero je pristojen DZ, so avtentične razlage pogoste predvsem na lokalni ravni. Avtentična razlaga postane s sprejemom sestavni del predpisa in velja od dneva, ko je začel veljati predpis. Po ustaljeni presoji US avtentična razlaga sama zase ne more biti predmet presoje ustavnosti in zakonitosti, temveč le skupaj s predpisom, katerega vsebino opredeljuje – predmet presoje je torej lahko le določba predpisa z vsebino, kot jo določa avtentična razlaga. Ker se avtentična razlaga praviloma sprejema po bolj enostavnem postopku kot predpis, nastane težava takrat, kadar se prek takega postopka predpis spreminja ali dopolnjuje. Na ta način bi se lahko izigrale pomembne postopkovne pravice siceršnjih udeležencev normodajnega postopka (npr. zakonodajni veto DS, zakonodajni referendum, udeležba javnosti pri lokalnih predpisih itd.). Avtentične razlage, ki ne razlagajo predpisa, temveč ga spreminjajo ali dopolnjujejo, US presoja kot spremembe in dopolnitve predpisa, čeprav se praviloma omeji na presojo postopkovne protiustavnosti oziroma nezakonitosti. Posebno vprašanje pa je, ali je avtentična razlaga zakona kot institut sploh v skladu z Ustavo, zlasti z načelom delitve oblasti, saj zakonodajalec s tem prevzema funkcijo razlage prava, ki pa je imanentna sodiščem.

40Primeri. OdlUS XII, 99, U-I-201/02, Ur. l. 133/03: »V primeru, da bi normodajalec dal normi vsebino, ki je ob njeni uveljavitvi ni imela, ne bi šlo za obvezno razlago, temveč za spremembo oziroma dopolnitev predpisa, ki pa je lahko predmet presoje zakonitosti. Vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer, zato je lahko predmet presoje le izpodbijana določba Odloka, seveda v tistem svojem pomenu, ki ga je skupaj s pojasnilom določil normodajalec.« OdlUS XV, 53, U-I-51/06, Ur. l. 66/06: »Člen 89 določa, da DZ sprejema zakone v večfaznem postopku, če ni s poslovnikom določeno drugače. Veljavni zakon se lahko spremeni samo z novim zakonom in ne s kakšnim drugim državnim aktom. Zakon pridobi formalno moč, ko je končan zakonodajni postopek. […] Postopek sprejema avtentične razlage je v primerjavi z rednim zakonodajnim postopkom enostavnejši. […] Spremembe in dopolnitve zakonov ne morejo biti predmet avtentične razlage, temveč so lahko predmet spremembe in dopolnitve zakona, ki mora biti izpeljan v zakonodajnem postopku. Ker je zakonodajalec drugi odstavek 188. člena ZVO-1 spremenil v postopku avtentične razlage, je kršil 89. člen Ustave. S tem je posledično kršil prvi odstavek 91. člena, ki določa, da zakone razglaša predsednik republike, in drugi odstavek 91. člena, ki ureja pravico DS, da lahko v sedmih dneh od sprejetja zakona in pred njegovo razglasitvijo zahteva, naj DZ o njem še enkrat odloča.« (Podobno tudi v zadevi OdlUS XVII, 57, U-I-64/08, Ur. l. 109/08).

41Zloraba avtentične razlage je očitna zlasti pri lokalnih predpisih, ki urejajo prostor, kar lepo ponazarja zadeva U-I-7/09, Ur. l. 21/09: »O pravi obvezni razlagi govorimo le tedaj, ko je razlagana pravna določba toliko pomensko nejasna, da dopušča nasprotujoče si razlage in jo je prav zaradi tega treba pomensko razložiti. V primeru, da bi organ, ki sprejema obvezno razlago, dal z njo normi vsebino, ki je ob njeni uveljavitvi ni imela, pa ne bi šlo za obvezno razlago, temveč za spremembo oziroma dopolnitev predpisa. […] Iz besedila prvega odstavka 15. člena Odloka je razvidno, da je bila ob njegovi uveljavitvi na celotnem območju urejanja dopustna gradnja enonadstropnih stanovanjskih objektov. Zato te določbe ni bilo mogoče razlagati tako, kot izhaja iz Obvezne razlage. Po Obvezni razlagi se je namreč določba prvega odstavka 15. člena Odloka razumela tako, da je bila dopustna gradnja štirinadstropnih stanovanjskih objektov v Divači in Senožečah pod pogojem, da s tem soglaša Občinski svet. S tako razlago se je stanovanjskim objektom v Divači in Senožečah spremenila etažnost za tri nadstropja. […] Ker gre v tej zadevi za spremembo Odloka in ne za njegovo razlago, je Obvezna razlaga v neskladju z [zakonom].«