Obnova kazenskega postopka
Sebastian Nerad, 2011
34Izjema od pravila, da na podlagi razveljavitve zakona ni mogoče posegati v pravnomočne odločitve (razen z devolutivnimi izrednimi pravnimi sredstvi in ustavno pritožbo v postopkih, kjer je ta pravna sredstva še mogoče vložiti), je zahteva za obnovo kazenskega postopka, če je bila pravnomočna obsodilna sodba izdana na podlagi zakona, ki ga je US razveljavilo, ali na podlagi drugega predpisa, ki ga je US razveljavilo ali odpravilo. Člen 416 ZKP določa, da se na podlagi takšne odločbe US smiselno uporabljajo določbe o obnovi kazenskega postopka, kar pomeni, da je odločba US neke vrste poseben obnovitveni razlog. Obnova kazenskega postopka je predvidena za tiste obsodilne sodne odločbe, na katere se sicer ne bi raztezali učinki razveljavitve, kakor so opredeljeni v 44. členu ZUstS. Možnost obnove torej koristi predvsem tistim, ki pred razveljavitvijo zakona niso izčrpali vseh rednih in izrednih pravnih sredstev oziroma so bili pri tem neuspešni (in je torej sodba postala pravnomočna in neizpodbojna), uporabijo pa jo lahko tudi tisti, ki sicer imajo na voljo še zahtevo za varstvo zakonitosti ali ustavno pritožbo, vendar se raje odločijo za izredno pravno sredstvo obnove. Poudariti pa je treba, da bo pobudnik, ki želi doseči razveljavitev zakona, na katerem temelji njegova obsodba, lahko pred US uspešen samo, če bo hkrati s pobudo vložil tudi ustavno pritožbo. Pred zaostritvijo razlage pravnega interesa, ki dopustnost pobude povezuje s pravilno vloženo ustavno pritožbo, je lahko pobudo vložil vsak pravnomočno obsojeni, tudi če ni izčrpal pravnih sredstev in ustavne pritožbe, kajti pravni interes je izkazoval že s tem, da bi lahko pozneje zahteval obnovo kazenskega postopka (gl. zadevo OdlUS XIII, 20, U-I-103/01 z dne 18. 3. 2004 in ločeno mnenje sodnika Fišerja).
35Čeprav govori ZKP o razveljavitvi in odpravi predpisa, ne more biti dvoma, da je obnova dopustna tudi, če US razveljavi ali odpravi samo del predpisa. Glede na to, da imata enake učinke kot razveljavitev, bi obnova morala biti dopustna tudi, če je US glede zakonske določbe, na kateri temelji obsodba, sprejelo opisno razveljavitev ali interpretativno odločbo. Posebno vprašanje je, ali naj bo obnova dopustna, če je US »le« ugotovilo protiustavnost zakona. Takšne odločbe bi bilo treba presojati od primera do primera in pri tem upoštevati razloge, zakaj je US sprejelo golo ugotovitveno odločbo. Če je takšno odločitev sprejelo npr. zato, ker spornega besedila iz nomotehničnih razlogov ni bilo mogoče razveljaviti (sicer pa bi ga razveljavilo), je treba tudi takšnim ugotovitvam pripisati učinke razveljavitve in dopustiti obnovo kazenskega postopka. Zaradi večje jasnosti bi bilo smiselno, če bi US v takih primerih določilo tudi način izvršitve svoje odločbe. Pomembno vprašanje je tudi, ali je obnova mogoča tudi, če je razveljavljen procesni zakon, po katerem se je vodil kazenski postopek. Kazenskopravna stroka temu ni naklonjena. V komentarju 416. člena ZKP (GV Založba, Ljubljana 2004, s. 900) tako npr. Š. Horvat pravi: »Čeprav zakon tega ne določa izrecno, je očitno z razveljavljenim ali odpravljenim predpisom mišljen samo kazenski materialni zakon oziroma drug predpis, na katerega se sklicuje kazenski materialni zakon v svoji blanketni dispoziciji, ki je bil podlaga za izdajo obsodilne sodbe, ne pa tudi procesni zakon.«
36Primeri odločitev VS:
– Sklep VS št. I Ips 242/97 z dne 10. 2. 1999: »Po navedeni odločbi US [U-I-249/96] je treba v skladu z določilom 416. člena ZKP dopustiti osebi, ki je bila s priglasitvami brez kazenskih sodb razglašena za vojnega zločinca in narodnega sovražnika, seveda pa tudi njihovim pravnim naslednikom, ki so do tega zakonsko upravičeni, da tudi v primeru, če usmrtitev ni temeljila na kazenski sodbi, da v postopku obnove zahtevajo spremembo pravnomočne odločitve, to je priglasitve okrajnega ljudskega odbora, ki ni temeljila na kazenski sodbi.«
– Sodba VS št. I Ips 114/03 z dne 2. 10. 2003: »Sodišče povsem pravilno razlaga določbo 416. člena ZKP in tudi utemeljeno ugotavlja, da ni izpolnjen njen temeljni pogoj, ki zadeva obstoj odločbe US, s katero je bil razveljavljen ali odpravljen predpis, na podlagi katerega je bila izdana pravnomočna obsodilna sodba, ali obstoj odločbe ESČP, ki se nanaša na kakšen razlog za obnovo postopka.«
– Sodba VS št. I Ips 275/03 z dne 8. 1. 2004: »V takšnem položaju tudi zaplembo premoženja A. P. ni mogoče obravnavati kot kazenski ukrep, temveč kot ukrep upravne narave. Določbe ZKP o obnovi kazenskega postopka (člen 406 do 415) pa je smiselno mogoče med drugim uporabljati le na podlagi odločbe US, s katero je bil razveljavljen ali odpravljen predpis, na podlagi katerega je bila izdana pravnomočna obsodilna sodba.«
– Sklep VS št. I Ips 390/04 z dne 2. 2. 2006: »Po določbah [416.] člena se to izredno pravno sredstvo lahko vloži, če je US razveljavilo ali odpravilo predpis, na podlagi katerega je bila izdana pravnomočna obsodilna sodba. Navedeni sodbi vojaških sodišč prve in druge stopnje sta obsodili J. B. zaradi kaznivega dejanja sovražne propagande po 1. odstavku 118. člena KZ – 1951, določbe tega člena pa po ugotovitvah izpodbijanih sklepov niso bile razveljavljene ali odpravljene z odločbo US.«
– Sklep VS št. I Ips 150/08 z dne 2. 10. 2008: »Glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti VS uvodoma poudarja: […] – da US z odločbo z dne 12. 3. 1998, opr. št. U-I-249/96, ni razveljavilo 28. člena ZKIK […], temveč je odločilo, da določba 28. člena ZKIK ni bila v skladu s splošnimi pravnimi načeli, ki so jih v času njene uveljavitve priznavali civilizirani narodi, niti s tedanjimi ustavnimi načeli […] in da bi njena uporaba v današnjih sodnih postopkih bila v neskladju z Ustavo. […] US določbe 28. člena ZKIK zaradi njene siceršnje neveljavnosti ni moglo razveljaviti, zato pa je na enak način in iz istih razlogov kot pri Uredbi o vojaških sodiščih (UVS) odločilo o tem, da se določba kot protiustavna v postopkih pred državnimi organi v RS ne sme uporabljati in da ima takšna odločitev z vidika 416. člena ZKP po svoji vsebini enake učinke, kakor bi jih imela razveljavitev še veljavnega predpisa, ki bi opredeljeval kaznivo dejanje in je torej treba v skladu s 416. členom ZKP osebam, ki so bile s priglasitvami brez kazenskih sodb razglašene za vojne zločince in narodne sovražnike, dopustiti, da zahtevajo v postopku obnove spremembo pravnomočne odločitve […].«
Literatura k členu:
Čebulj, Učinki ugotovitvenih odločb Ustavnega sodišča na uporabo podzakonskih aktov, s. 191–196, VI. dnevi javnega prava, Portorož 2000;
Kristan, Razlagalne odločbe Ustavnega sodišča RS – z izrecno ustavno podlago?!, Revus 4, 2005, s. 11–41;
Krivic, Ustavno sodišče: pristojnosti in postopek, s. 47–210, v: Pavčnik/Mavčič (ur.), Ustavno sodstvo, Ljubljana 2000;
Krivic, Odločbe ustavnih sodišč kot pravni vir, s. 523–542, V. dnevi javnega prava, Portorož 1999;
Krivic, Vezanost Ustavnega sodišča na ustavo – ali na lastne prejšnje odločitve?, s. 39–52, VI. dnevi javnega prava, Portorož 2000;
Mavčič, Zakon o Ustavnem sodišču s pojasnili, Ljubljana 2000;
Nerad, Obnova kazenskega postopka na podlagi odločbe Ustavnega sodišča, PP 24, 2003, s. I–V;
Nerad, Učinkovanje ratione temporis razveljavitvenih odločb Ustavnega sodišča, ZZR 2004, s. 311–336;
Nerad, Interpretativne odločbe Ustavnega sodišča, Ljubljana 2007;
Pavčnik, Metodologija ustavnosodnega odločanja: oris nekaterih odprtih vprašanj, PiD 6–7, 2000, s. 1175–1189;
Pavčnik, Razlaga (razumevanje) ustave, Pravnik, 6–8, 2003, s. 363–388;
Teršek, Ustavno sodišče in parlament: mehanizem »stopnjevanja sankcij«, PP 20, 2000, s. I–XV;
Testen, Razveljavitev z rokom in gola ugotovitev protiustavnosti – podlage za izrek in razlike v učinkih, PiD 6–7, 2000, s. 1130–1137;
Testen, Tehnike ustavnosodnega odločanja, s. 213–248, v: Pavčnik/Mavčič (ur.), Ustavno sodstvo, Ljubljana 2000;
Testen, Interpretacija v odločbah Ustavnega sodišča, PP 34, 2000, s. I–V; Testen, Tehnike odločanja Ustavnega sodišča v abstraktni presoji, PP 1,/1999, s. 5–7;
Testen, Vrste ustavnosodnih odločitev, JU 2, 2000, s. 163–176;
Testen, Ustavnost interpretativnih odločb ustavnega sodišča, s. 53–63, IX. dnevi javnega prava, Portorož 2003;
Testen, Izkušnje Vrhovnega sodišča v zvezi z vprašanjem ustavnosti in zakonitosti, Pravosodni bilten 4, 2009, s. 9–26;
Wedam – Lukić, Vloga Ustavnega sodišča in pomen njegovih odločitev za prakso sodišč, PiD 6–7, 2004, s. 1093–1102.