Miro Cerar, 2011

25Dopolnitev Ustave s 3. a členom, še posebej z njegovimi nosilnimi določbami (predvsem z določbami 1. in 3. odst.), je bila z ustavnopravnega vidika nujna še pred vstopom Slovenije v EU. Glavna razloga za takšno oceno sta dva. Prvič, 1. odst. tega člena je vzpostavil oziroma zagotovil ustavno podlago za možnost prenosa izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, kot je EU. Ker je ob Temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti RS prav Ustava RS pravni in politični temelj slovenske državne suverenosti, kakršenkoli (delni) prenos te suverenosti ne more biti dopusten brez izrecnega ustavnega pooblastila. Če bi takšno pooblastilo vsebovala npr. le mednarodna pogodba o vključitvi Slovenije v EU, ki bi jo na podlagi 8. člena ratificiral DZ, bi bila takšna pogodba, ki je po naši Ustavi hierarhično podrejena Ustavi, v nasprotju z njo. Drugič, če 3. odst. 3. a člena ne bi vseboval pooblastila, po katerem se pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese del suverenosti, uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij, bi od trenutka pristopa Slovenije k EU ne imeli ustrezne ustavne podlage za reševanje kolizij med pravom EU in našim domačim pravom. Tako bi npr. moralo slovensko US razglasiti tisto primarno in sekundarno zakonodajo EU, ki bi nasprotovala naši Ustavi, za neustavno in se zato ta zakonodaja v Sloveniji ne bi smela uporabljati, kar pa bi bila hkrati kršitev prava EU, ki za takšne primere predvideva svoj izključni primat, kar bi seveda v končni instanci moralo ugotoviti Evropsko sodišče. Že zaradi vsega tega, pa tudi zaradi ključnega državotvornega in simbolnega pomena, ki je zajet v pojmu državne suverenosti, je bilo torej vsaj pred vstopom v EU na navedeni način nujno treba spremeniti oziroma dopolniti slovensko Ustavo in tako v omenjenih pogledih vzpostaviti jasno ustavno ureditev.