Sebastian Nerad, 2011

45Pravni interes je treba izkazati tudi pri ustavni pritožbi. V zadevi Up-1840/07 z dne 15. 1. 2009 je US odločilo: »Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno korist (izboljšanje pravnega položaja), ki je brez tega ne more doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe. Na obstoj pravnega interesa mora US paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. […] RS mora imeti jurisdikcijo nad posameznikom, da bi mu lahko zagotovila mednarodno zaščito. Če pritožnika (prosilca za azil oziroma prosilca za mednarodno zaščito) v času odločanja o ustavni pritožbi ni več v RS, se njegov pravni položaj, tudi če bi US ugodilo ustavni pritožbi (razveljavilo izpodbijano sodno odločbo), ne bi mogel izboljšati. RS mu ne bi več mogla nuditi mednarodne zaščite, ki jo zahteva v tem postopku. Zato pritožnik v takem primeru nima več pravnega interesa za odločanje o ustavni pritožbi.« Glej tudi zadevo Up-805/08 z dne 5. 3. 2009.

46S spremembami leta 2007 je ZUstS določil (55. a člen ZUstS), da ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Poleg tega je določil domnevo, po kateri se šteje, da ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika, kadar gre za posamične akte, (1) izdane v sporih majhne vrednosti, (2) izdane v sporih zaradi motenja posesti, (3) izdane v zadevah prekrškov oziroma, (4) če se izpodbija le odločitev o stroških postopka. Domneva je izpodbojna, kajti tudi v teh primerih lahko US izjemoma odloča o ustavni pritožbi, če pobudnik izkaže, da gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve. O tem, ali bo začelo postopek na podlagi ustavne pritožbe, odloči US v senatu treh sodnikov na nejavni seji. Če senat ne odloči drugače, obrazložitev sklepa o zavrženju ali o nesprejemu ustavne pritožbe vsebuje samo navedbo razloga in sestavo senata US. Če senat ustavno pritožbo sprejme v obravnavo, o njeni utemeljenosti odloča plenum, torej vsi sodniki US. Če je ustavna pritožba sprejeta v obravnavo, lahko senat ali US zadrži izvršitev posamičnega akta, ki se z ustavno pritožbo izpodbija, če bi z izvršitvijo lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.

47O ustavni pritožbi US odloči z odločbo, s katero jo kot neutemeljeno zavrne ali pa ji ugodi in posamični akt v celoti ali deloma odpravi ali razveljavi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje. Če US razveljavi ali odpravi posamični akt, lahko odloči tudi o sporni pravici oziroma svoboščini. To pride v poštev takrat, ko je to nujno zaradi odprave posledic, ki so na podlagi posamičnega akta že nastale ali če to terja narava ustavne pravice oziroma svoboščine, in če je na podlagi podatkov v spisu možno odločiti (60. člen ZUstS). Primer odločanja o pravici je zadeva OdlUS XVI, 51, Up-406/05, Ur. l. 35/07, kjer je US odločalo o ustavni pritožbi zoper odločitve sodišč, ki so razsodila, da mora pritožnica kot avtorica knjige »Ko se tam gori olistajo breze« prenehati s kršitvami osebnostnih pravic tožnic, in sicer tako, da umakne iz prodaje vse izvode te knjige in preneha z njenim tiskanjem, ter se mora javno opravičiti prizadeti družini in njenim potomcem. US je v postopku z ustavno pritožbo izpodbijane sodbe razveljavilo ter hkrati odločilo o pravici, in sicer, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne. To odločitev je utemeljilo z naslednjim: »Ob uporabi prvega odstavka 60. člena ZUstS je US samo odločilo o stvari in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo (2. točka izreka). Razlogi za takšno odločitev so razvidni iz predhodne obrazložitve. Uporaba prvega odstavka 60. člena ZUstS je glede na naravo ustavnih pravic, ki so predmet odločanja v obravnavanem primeru, potrebna tudi zaradi posledic, ki bi zaradi čakanja na novo odločitev nastale za pritožnico. US je upoštevalo, da se postopek vleče že osem let (tožba je bila vložena 5. 3. 1999) in bi se v primeru ponovnega odločanja o tem vprašanju v škodo pritožničine ustavne pravice še dodatno zavlekel.«

48Ustavni pritožbi lahko ugodi tudi senat US (trije sodniki). To je mogoče v primerih, ko je US že odločalo o enakem ustavnopravnem primeru in je pritožniku ugodilo. Senat US lahko v takih primerih odloči tudi o sami sporni pravici oziroma svoboščini (tretji odstavek 59. člena ZUstS).