Franc Testen, 2002

19Veljavnost oziroma učinkovanje odločb US ratione temporis pa je odločilna tudi za presojo obstoja pravnega interesa. Po določbi 2. odst. 24. člena ZUstS je pravni interes za vložitve pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. US to določbo ves čas razlaga vsebinsko: obstajati mora pravovarstvena potreba. Ne le, da izpodbijani predpis posega v pobudnikov pravni položaj – US mora imeti na razpolago tudi ustrezna pooblastila oziroma tehnike odločanja, s katerimi se bo pravni položaj pobudnika v primeru ugotovljene protiustavnosti oziroma nezakonitosti izpodbijanega predpisa lahko izboljšal. Če na podlagi možnih odločitev US pobudnik svojega pravnega položaja ne bo mogel (več) izboljšati, potem tudi pravnega interesa nima. Tako je US npr. s sklepom OdlUS IV, 91, U-I-82/95 z dne 5. 10. 1995 zavrglo pobudo, s katero so pobudniki izpodbijali Zakon o denacionalizaciji – ZDen. Izreklo je, da tudi če bi začelo postopek za presojo ustavnosti zakona in morebiti ugotovilo njegovo neskladnost z Ustavo, pobudnica glede na določbo 44. člena ZUstS ne bi mogla doseči spremembe s pravnomočnimi akti urejenih pravnih razmerij, zato nima potrebe po pravnem varstvu v postopku za presojo ustavnosti.

20Na drugi strani pa ni mogoče odreči pravnega interesa za izpodbijanje zakona pobudnikom, katerih pravna razmerja so na podlagi izpodbijanega zakona že pravnomočno urejena, če ima v posamičnem primeru razveljavitev zakona lahko učinek tudi na takšna razmerja. Tako je US zaradi izjemnih učinkov (morebitne) razveljavitve kazenskih predpisov po 416. členu ZKP priznalo pravni interes osebam, ki so bile pravnomočno obsojene na podlagi Zakona o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast (odločba OdlUS VII, 176, U-I-248/96, Ur. l. 76/98) in osebam, ki so bile pravnomočno obsojene po Zakonu o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (OdlUS VII, 195, U-I-247/96, Ur. l. 76/98). Po enakem načelu bi moralo US priznati pravni interes za izpodbijanje zakona tudi pobudnikom, o katerih pravnem razmerju je sicer že pravnomočno odločeno v civilnih in upravnih zadevah, če so pravočasno vložili ustavno pritožbo in o njej še ni bilo odločeno.

21Treba pa je še opozoriti, da se vprašanje obstoja pravovarstvene potrebe glede na časovne učinke odločitve US presoja z upoštevanjem možnih tehnik odločanja. Če US pozneje ugotovi, da je v konkretnem primeru treba izbrati tehniko odločitve, ki pobudnikovega pravnega položaja ne bo izboljšala, bo kljub temu izdalo meritorno odločitev. Priznanje pravnega interesa in sprejem pobude torej še ne pomeni, da v primeru ugotovljene protiustavnosti oziroma nezakonitosti US ne more več uporabiti tehnike, ki na pobudnikov pravni položaj ne bo imela vpliva (to se najlepše vidi pri razveljavitvah z rokom ali pri golih ugotovitvah protiustavnosti, pa tudi pri razveljavitvah podzakonskih predpisov, kadar je o pobudnikovem pravnem razmerju na podlagi takšnega predpisa že pravnomočno odločeno).