Franc Testen, 2002

13Merilo presoje zakona je Ustava. Merilo presoje so vse določbe Ustave in drugih aktov ustavnega ranga: Ustavni zakon za izvedbo Ustave, Ustavni zakon za izvedbo Temeljne Ustavne listine, Ustavni zakoni o spremembah in dopolnitvah Ustave. Hierarhično višji akt in s tem merilo presoje zakonov so tudi ratificirane mednarodne pogodbe in splošna načela mednarodnega prava. Takšna ureditev sledi hierarhiji, postavljeni v 8. členu. US je ratificirane mednarodne pogodbe uporabilo kot merilo presoje že večkrat (gl. pregled pri Mavčič). V zvezi s tem je treba omeniti stališče iz sklepa OdlUS VI, 139, U-I-90/91 z dne 7. 5. 1992, da Splošna deklaracija OZN o človekovih pravicah nima narave in moči mednarodne pogodbe, zato US ne more presojati, ali je zakon z njo v skladu. Glede pojma splošna načela mednarodnega prava glej komentar k 8. členu. Splošna načela mednarodnega prava je kot merilo presoje US uporabilo pri presoji povojnih revolucionarnih predpisov. Tako npr. v odločbi OdlUS III, 33, U-I-6/93, Ur. l. 23/94, s katero je presojalo ustavnost Uredbe o vojaških sodiščih, nadalje v odločbi OdlUS V, 31, U-I-67/94, Ur. l. 24/96, s katero je presojalo Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine […], OdlUS VII, 195, U-I-247/96, Ur. l. 76/98, kjer je bil predmet presoje Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo, OdlUS VII, 47, U-I-249/96, Ur. l. 29/98, kjer je presojalo Zakon o konfiskaciji premoženja in OdlUS VII, 176, U-I-248/96, Ur. l. 76/98, kjer je bil predmet presoje Zakon o kaznovanju prestopkov zoper slovensko narodno čast. V vseh teh odločbah je US kot merilo presoje navedlo splošna pravna načela, ki so jih že tedaj priznavali civilizirani narodi. V nekaterih od teh zadev (npr. OdlUS VII, 47) je kot merilo presoje uporabilo tudi tedanja ustavna načela. V odločbah, s katerimi je ugotovilo, da so bili izpodbijani predpisi v neskladju s splošnimi pravnimi načeli, ki so jih priznavali civilizirani narodi, je izreklo, da so izpodbijani predpisi tudi v neskladju z Ustavo.