Franc Testen, 2002

3Presoje medsebojne (ne)skladnosti predpisov enakega ranga Ustava ne predvideva. US je to stališče sprejelo in utrdilo v številnih sklepih, s katerimi je zavrglo pobude, v katerih sta bila izpodbijani predpis in merilo presoje hierarhično prirejena akta. Enako velja glede zatrjevane neskladnosti med več določbami posameznega predpisa. Morebitna takšna medsebojna nasprotja se razrešujejo v posamičnih primerih z uporabo pravil o interpretaciji v pravu.

4Samo izjemoma, če na ta način nasprotij med dvema predpisoma iste hierarhične veljave ne bi bilo mogoče razrešiti, bi lahko šlo za neskladnost z načeli pravne države (2. člen). Tako je US večkrat navedlo (gl. npr. zadevo OdlUS IX, 31, U-I-173/99, Ur. l. 27/2000), da bi bilo pristojno za presojo medsebojne skladnosti pravnih aktov enake veljave šele v primeru, če bi šlo za neskladje, ki bi kršilo načela pravne države. Podobno npr. v zadevi OdlUS VII, 83, U-I-141/94 z dne 7. 5. 1998, kjer je US navedlo, da […] ker zatrjevana neskladnost med zakoni ni takšna, da bi bila z njo lahko kršena načela pravne države, se US v presojo “ni spuščalo”. Iz teh in drugih podobnih utemeljitev izhaja, da vprašanje medsebojne neskladnosti predpisov oziroma določb istega hierarhičnega ranga šteje US izhodiščno za vprašanje pristojnosti, ne pa morda za vprašanje utemeljenosti pobude. Pravno doslednejše bi bilo stališče, da se pobuda, kjer se zatrjuje samo takšna neskladnost, zavrže, pobudo, kjer pobudnik navaja, da takšna neskladnost krši načela pravne države, pa bi moralo sodišče obravnavati meritorno.

5Protiustavno neskladje med dvema zakonoma je US našlo v zadevi OdlUS X, 84, U-I-8/00, Ur. l. 35/2000 in 43/2001. Presojalo je ustavnost določbe 7. člena Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo. Ta določba naj bi omogočala bremen prost vpis lastninske pravice, ne da bi varovala položaje, nastale na podlagi 254. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju oziroma na podlagi 251. člena Zakona o izvršilnem postopku. US je najprej povzelo svoje stališče, da ni pristojno ocenjevati medsebojne skladnosti zakonov ali zakonskih norm. Pristojno pa da je ocenjevati, ali notranja nasprotja znotraj pravnega reda ne kršijo načel pravne države. Navedlo je še, da določitev dveh ureditev zastavnih pravic na nepremičninah terja uveljavitev ustreznega pravnega sistema, ki mora biti koherenten in neprotisloven. Le tak pravni sistem da lahko zagotavlja ustavnost in zakonitost na podlagi načela hierarhije v pravu ter deluje kot integralna celota, sestavljena iz struktur, ki se med seboj povezujejo, so med seboj odvisne in si ne nasprotujejo. US je ugotovilo, da izpodbijana zakonska določba teh zahtev ne izpolnjuje, s čimer je kršeno načelo pravne varnosti kot eno od načel pravne države. Ugotovilo je, da je izpodbijana določba v neskladju z Ustavo, naložilo zakonodajalcu, naj ugotovljeno neskladje odpravi in začasno samo uredilo sporno vprašanje.

6V zvezi z vprašanjem (ne)pristojnosti za presojo medsebojne skladnosti hierarhično prirejenih aktov je treba opozoriti še na stališče US, da med zakoni ni hierarhičnega razmerja ne glede na predmet urejanja (splošni, posebni, nosilni, sistemski, krovni, zakon – zakonik) in tudi ne glede na morebiti predpisano posebno, zahtevnejšo večino za njihov sprejem. Vendar je US v enem takšnem primeru v zadevi OdlUS I, 75, U-I-128/92, Ur. l. 53/92, ko je presojalo skladnost Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ z Zakonom o volitvah v DZ, navedlo, da sicer ne presoja medsebojne skladnosti raznih vrst zakonov, da pa je pri zakonih, ki se po Ustavi sprejemajo z dvotretjinsko večino, treba upoštevati, da se z njimi zagotavlja izvedba nekaterih ustavnih načel v primerih, kjer se z zahtevo po dvotretjinski večini želi preprečiti, da bi majhna parlamentarna večina v politično občutljivih vprašanjih lahko prilagodila zakonsko ureditev svojim političnim interesom. Če bi taka vprašanja kasneje drugače uredil zakon, sprejet z navadno večino – v konkretnem primeru je US tak izpodbijani predpis imenovalo “izvedbeni” zakon – bi bilo tak zakon možno izpodbijati pred US, ker je posegel v urejanje vprašanj, ki se po Ustavi urejajo z drugačnim zakonom. Iz nadaljnje obrazložitve izhaja, da tudi v takšnem primeru ne gre za vprašanje hierarhije med zakonoma, ampak za vprašanje skladnosti z načeli pravne države.