Frančiška Zakrajšek, 2002

8Deklaracija o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, ki jo je Generalna skupščina OZN sprejela leta 1992 kot formalnopravno neobvezujoč dokument. Deklaracija v 1. členu določa, da države varujejo obstoj ter narodno, etnično, kulturno, versko in jezikovno identiteto manjšin znotraj svojih ozemelj in spodbujajo razmere za podpiranje te identitete. V 3. tč. 2. člena določa, da imajo pripadniki manjšin pravico, da na državni ravni in – kjer je to primerno – na regionalni ravni učinkovito sodelujejo pri odločitvah v zvezi z manjšino, ki ji pripadajo, ali pri odločitvah v zvezi z regijami, v katerih živijo, in to na način, ki ni nezdružljiv z državno zakonodajo.

9Zaključni dokument konference Organizacije za evropsko varnost in sodelovanje – OVSE v Kopenhagnu iz leta 1990 v 40. členu opozarja na posebne probleme Romov v zvezi z bojem zoper totalitarizem, rasno in etnično sovraštvo, antisemitizem, ksenofobijo in diskriminacijo zoper kogarkoli.

10Priporočilo parlamentarne skupščine Sveta Evrope “Romi v Evropi” (februar 1993) navaja, da tudi Romi prispevajo h kulturni raznovrstnosti Evrope, in med drugim opozarja na razloge, ki so privedli do obžalovanja vrednega položaja, v katerem danes živi večina Romov. Stalna konferenca lokalnih in regionalnih skupnosti Sveta Evrope je v resoluciji št. 249 iz leta 1993 pozvala lokalne in regionalne organe, naj sprejmejo potrebne ukrepe kot del splošne strategije za lažje vključevanje Romov v lokalno skupnost. Lokalni in regionalni organi naj spodbujajo Rome, da bi tudi sami sodelovali pri projektih za pospeševanje njihove integracije.

11Okvirna konvencija o varstvu narodnih manjšin – OKVNM. Ob deponiranju ratifikacijskih listin glede OKVNM pri Svetu Evrope je RS v obliki verbalne note deponirala Deklaracijo, ki med drugim določa, da “določbe navedene OKVNM v skladu z Ustavo in notranjo zakonodajo RS veljajo tudi za člane romske skupnosti, ki živijo v RS”.