Miha Trampuž, 2002

17Pri teh gre za premoženjska upravičenja. Zakon skrbi za to, da se stvaritev lahko gospodarsko izkorišča (več o izkoriščanju Oman, s. 455 in nasl.). Posamične pravice, ki zagotavljajo stvariteljev nadzor nad temi vidiki rezultatov njegovega ustvarjanja, so materialne pravice. Z njimi avtor, prvič, dobi plačilo (nadomestilo, honorar) za uporabo dela in drugič, usmerja uporabo dela (katere vrste uporabe, kateri uporabniki, kateri teritoriji itd.). Plačilo (honorar, licenčnina, nadomestilo) je neposredna emanacija materialnih pravic, eno bistvenih funkcij pravic iz člena 60 in zato zajeto z njegovo ustavno garancijo. Pri avtorski in izvajalski pravici materialne pravice zagotavljajo izkoriščanje dela, kar spet pomeni avtorjevo pridobivanje dohodka ali drugih materialnih koristi iz uporabe dela. Avtorjevo izkoriščanje dela temelji na načelu, da vsako delo zasluži plačilo (Ulmer, § 5, I). S tega vidika je avtorsko pravo sorodno delovnemu pravu in ima socialno vlogo (Schricker, Uvod, tč. 14; Dietz, s. 38, v: Schricker). Materialne pravice zagotavljajo preživljanje in prispevajo k varstvu eksistence avtorjev vseh kategorij; s tega vidika je varstvo avtorske pravice tudi socialna naloga, ki jo terja načelo socialne države v smislu 2. člena nemške Ustave (gl. Schricker, cit. m.). Pri drugih pravicah iz ustvarjalnosti so izključne materialne pravice in promet z njimi vzpodbuda za investiranje kapitala v izumiteljsko in druge dejavnosti. Materialne pravice obsegajo npr. pravico reproduciranja, pravico javnega izvajanja, pravico javnega prenašanja, pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, pravico javnega prikazovanja, pravico radiodifuznega oddajanja, pravico radiodifuzne retransmisije, pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja, pravico dajanja na voljo javnosti, pravico predelave, pravico avdiovizualne priredbe, pravico distribuiranja, pravico dajanja v najem, pravico proizvodnje, uvoza in izvoza izdelkov itd.