Franc Grad, 2011

38Položaj člana DS je delno podoben položaju poslanca, delno pa se od njega tudi precej razlikuje. Ustava ureja položaj člana DS mnogo manj podrobno kot položaj poslanca, zato je ureditev tega vprašanja v mnogo večji meri prepuščena zakonski in poslovniški ureditvi.

39Tako kot poslanec uživa tudi član DS imuniteto, ki je popolnoma enaka kot poslanska imuniteta (100. člen Ustave); obsega torej poklicno kot tudi nepoklicno imuniteto. Pomembna je tudi pravica DS, da sam odloči o imuniteti svojega člana, in sicer v osnovi pod enakimi pogoji in na enak način, kot odloči o imuniteti poslanca DZ. Imuniteta državnega svetnika je opredeljena v ZDsve, po katerem član DS ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah DS ali njegovih delovnih teles, prav tako pa ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja DS, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. O zahtevi pristojnega državnega organa za dovoljenje DS ta odloči na predlog mandatno-imunitetne komisije. DS lahko prizna imuniteto tudi članu DS, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. Podrobneje je postopek v zvezi z uveljavljanjem imunitete določen v poslovniku DS, ki določa tudi, da državni svetnik uživa imuniteto od potrditve do prenehanja njegovega mandata.

40Pri delovanju DS imajo njegovi člani podobne pravice in obveznosti kot poslanci v DZ. Temeljne pravice in dolžnosti državnega svetnika določa zakon o DS, podrobneje pa jih določa poslovnik DS. Tako ima po zakonu član DS pravico in dolžnost, da se udeležuje sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih član je, ter sodeluje pri njihovem delu in odločanju. Poslovnik DS pa je posebej določil, da imajo državni svetniki  pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej DS in njegovih komisij, da predlagajo obravnavo vprašanj in dajejo pobude, dolžnost varovanja podatkov zaupne narave in še nekatere druge pravice in dolžnosti.

41Pač pa se položaj člana DS bistveno razlikuje od položaja poslanca v tem, da poslanec svojo funkcijo opravlja profesionalno, član DS pa ne, temveč je njegova funkcija častna. Razlika izvira zlasti iz bistveno različne strukture obeh organov, saj je za člane DS značilno, da zastopajo posebne interese svoje interesne skupine, česar ne bi mogli početi uspešno, če ne bi bili njeni aktivni pripadniki. Pomembna pa je pri tem seveda tudi bistvena razlika med pristojnostmi obeh organov, iz katerih izhaja mnogo večja obremenjenost poslancev. Čeprav državni svetnik po zakonu opravlja svojo funkcijo častno, mu pripada pravica do nadomestila izgubljenega zaslužka in pravica do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije. Glede na položaj in pristojnosti DS je tudi razumljivo, da je funkcija člana DS nezdružljiva s funkcijo poslanca kot tudi s katerokoli drugo funkcijo v državnih organih. Za razliko od poslanca pa je član DS lahko zaposlen v državnih organih ali opravlja kakšno pridobitno dejavnost in lahko tudi poklicno opravlja vse funkcije v organih lokalnih skupnosti. To je razumljivo, saj je član DS predstavnik določene funkcionalne interesne skupine ali lokalne skupnosti in lahko ustrezno zastopa njene interese samo, če je njen aktiven član. Drugače kot pri poslancih glede vsebine mandata članov DS Ustava niti zakon ne določata ničesar, vendar je treba upoštevati, da so predstavniki delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov itd. Zato lahko ugotovimo, da je njihov mandat v veliki meri imperativen, saj je njihova naloga, da zastopajo interese tiste interesne skupine, katere predstavniki so.

42Tako kot trajanje mandata poslanca, je tudi trajanje mandata državnega svetnika odvisno od dveh dejavnikov, in sicer od trajanja mandata DS in od osebnih razlogov, zaradi katerih lahko njegov mandat preneha. Član DS pridobi mandat s potrditvijo mandata v DS in ima tako kot poslanec pravico, da se zoper odločitev državnega organa, da se mandat ne potrdi, pritoži na US. To lahko razveljavi odločitev DS in potrdi mandat ali pa pritožbo zavrne, kar pomeni, da izvoljeni kandidat za državnega svetnika ni pridobil mandata. Član DS tudi izgubi mandat iz podobnih razlogov kot poslanec DZ. Po ZDSve ga namreč izgubi, če izgubi volilno pravico, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev, če nastopi funkcijo, ki je nezdružljiva s funkcijo člana DS ali če odstopi. Članu DS preneha mandat z dnem, ko DS ugotovi, da so nastali našteti razlogi. Ne preneha pa mu mandat v primeru zaradi obsodbe, če DS sklene, da lahko kljub obsodbi še naprej opravlja funkcijo državnega svetnika. Drugače kot poslanec DZ član DS ne izgubi mandata zaradi opravljanja pridobitne dejavnosti, ker ne opravlja svoje funkcije poklicno, kot to velja za poslanca.