Franc Testen, 2002

1Drugače kot za sodnike (rednih) sodišč, ki imajo ustavno zagotovljen trajni mandat, je za sodnike US določen časovno omejen in neponovljiv mandat. To sta glede na prevladujoča stališča teorije tudi edini dve možni izbiri, ki zagotavljata neodvisnost sodnikov: časovno neomejen mandat ali pa časovno omejen mandat brez možnosti za ponovno izvolitev. Tudi primerjalno je večina držav izbrala enega od dveh sistemov, s tem, da v Evropi za sodnike ustavnih sodišč prevladuje sistem časovno omejenega in neponovljivega mandata. Prevladuje časovna omejitev na devet let, najdaljši časovno omejeni mandat imajo ustavni sodniki v Nemčiji in Rusiji (dvanajst let), zelo kratek (štiri leta) npr. v Ekvadorju. V državah, ki so uveljavile časovno omejen mandat, praviloma – tako kot v Sloveniji – ni določena zgornja starostna omejitev za opravljanje funkcije ustavnega sodnika. Neomejen mandat – do upokojitve oziroma določene starosti – poznajo npr. Avstrija, Belgija in Turčija.

2Socialistična republika Slovenija je imela US od leta 1963. Ustavni zakon za izvedbo Ustave je v 7. členu določil, da US RS deluje po (tej) Ustavi. V 8. členu pa je določil, da sodniki US opravljajo funkcijo do izteka mandatne dobe, za katero so bili izvoljeni. Tako Ustava nima določbe, s katero bi se preprečila preobsežna zamenjava sodnikov naenkrat. Številne nove demokracije vzhodne Evrope, ki pred spremembo političnega sistema niso imele ustavnih sodišč, so s posebnimi ustavnimi ali zakonskimi določbami zagotovile, da zaradi istočasnega začetka (in posledično prenehanja) mandata vseh sodnikov ne bo ogrožena kontinuiteta v delu sodišč. Za prvi sestav sodišča je tako v primerjalnih ureditvah praviloma predviden različno dolg mandat za določene skupine sodnikov (ki se največkrat oblikujejo z žrebom), nekatere ureditve pa imajo določbo, da se določen del sodnikov menjuje v določenih časovnih obdobjih (npr. v Andori en sodnik vsaki dve leti, v Španiji štirje sodniki vsaka tri leta, v Franciji trije sodniki vsaka tri leta).

3Po določbi 1. odst. 17. člena začne izvoljeni sodnik US izvrševati funkcijo ustavnega sodnika (šele) po dani prisegi (vendar ne prej kot po izteku mandatne dobe prejšnjemu sodniku – 2. odst. 17. člena). Doslej so sodniki prisegali na zasedanju DZ, na katerem so bili izvoljeni, in zaradi priseg ni prihajalo do odlaganja začetka izvrševanja funkcije ustavnega sodnika.