Peter Jambrek, 2002

13Ljudstvo je skupnost ljudi, ki tvorijo personalno substanco države kot celote razmerij političnega delovanja in odločanja. To skupnost določa in razmejuje pravna vez državljanstva, katerega vsebino predstavlja pripadnost kolektivnemu nosilcu državne oblasti. Državljani so življenjsko povezani z delovanjem in usodo države, ki jo utemeljujejo in vzpostavljajo. Odvisni so od njenih uspehov in neuspehov, prizadevajo jih njeni notranji problemi in zunanje nevarnosti. Slovensko ljudstvo je torej skupnost državljanov, ki jo povezuje in opredeljuje ista zgodovinska usoda. V mednarodnem pogledu določa njihovo skupno usodo dejstvo, da je svet organiziran kot pluriverzum držav, in da je tudi Slovenija opredeljena kot državna skupnost tistih oseb, ki so z njo povezani na podlagi svojega državljanskega statusa.

14V zgodovinskem pogledu pogojuje skupno usodo slovenskega ljudstva njegova ključna državotvorna izkušnja v prelomnem času realizacije pravice do samoodločbe 23. decembra 1991. Pri tem kolektivnem dejanju so imele pravico sodelovati na podlagi 6. člena Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS (Ur. l. 44/90 z dne 6. 12. 1990) vse osebe, ki so imele splošno volilno pravico v tedanji RS kot zvezni enoti SFRJ. Ljudska volja, da naj postane Slovenija suverena država, je predstavljala združeno voljo slovenskega naroda, italijanske in madžarske narodnosti ter vseh drugih volivcev v tedanji RS (Deklaracija ob neodvisnosti, Ur. l. 44/90 z dne 6. 12. 1990).

15Splošni ljudski referendum (plebiscit) za odločitev, da naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, je bil izveden na temelju pravice do samoodločbe, ki pripada kot kolektivna temeljna ustavna pravica vsemu slovenskemu narodu in kot individualna pravica vsakemu Slovencu. Slovenska Ustava ureja, da je ta pravica temeljna, trajna in neodtujljiva. Opredeljena je v Preambuli in v normativnem delu Ustave. Njena pred-ustavna, nad-ustavna in naravnopravna legitimiteta izvira tudi iz mednarodnopravnih dokumentov in iz skupne zgodovinske usode slovenskega naroda. Sestavni in konstitutivni del te povezanosti slovenskega ljudstva kot nosilca državne oblasti v Sloveniji pa je zgodovinsko dejstvo, da so »Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državnost« (Preambula Ustave RS). V tem kontekstu šteje Hribar narod za skupino ljudi istega rodu, nacijo pa za presek naroda in države, torej za narod s suvereno politično oblastjo in z lastno državo (več o razmerju med narodom in nacionalno državo glej na primer v: Hribar, Bučar in Jambrek).

16Skupno zgodovinsko usodo slovenskega ljudstva pogojuje tudi ustavno opredeljena skrb države, v kateri je nosilec javne oblasti, za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter za ustvarjanje možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije (5. člen).