Samo Bardutzky, 2011

5Ker še ni prišlo do ustavnosodne presoje zakona, s katerim bi se prevzel kredit, je pa US že presojalo o ustavnosti zakona o poroštvih, je tudi ustavnopravno razlago poroštva lažje utemeljiti na stališčih US. Izhodiščno velja ugotoviti, da teh dveh pojmov ne moremo razlagati s civilnopravnimi opredelitvami. Ti pojmi so jezikovno gledano enaki civilnopravnim pojmom, vendar pa gre za ustavnopravne kategorije, ki jih US zato razlaga avtonomno (23. točka). Pri avtonomni razlagi izhaja US iz namena ustavodajalca in narave teh institutov kot instrumentov ekonomske oziroma fiskalne politike. Avtonomna razlaga teh pojmov je širša in pomensko bolj odprta od morebitne razlage, ki bi bila vezana na civilnopravno teorijo, saj mora prva zajeti tudi »v prihodnosti na trgu oblikovane nove instrumente oziroma institute, ki jih v tem trenutku pravo oziroma ekonomska politika še ne poznata« (22. točka). Po eni strani tako avtonomno razlago teh dveh pojmov torej narekuje razumevanje Ustave kot živega organizma, ki se mora biti kljub nespremenjenemu besedilu sposobno prilagajati na spreminjajočo se realnost družbenega življenja, po drugi strani pa avtonomno razlago terja javnopravna narava ustavnih določb, ki v nasprotju s civilnopravnimi normami ne more temeljiti na ideji dispozitivnega urejanja pravnih razmerij. Na to, da ima lahko že pravni posel, s katerim da država jamstvo, mešano naravo oziroma se v njem civilnopravni elementi prepletajo z javnopravnimi, opozarja tudi US (23. točka).

6Poroštvo je po stališču US, pri čemer se le-to sklicuje na Arharjev komentar tega člena Ustave, katera koli oblika zavarovanj ali jamstev, pri kateri država prevzame riziko (potencialne) odgovornosti za obveznosti tretjega in s tem vpliva na višino zadolženosti države (javni dolg), s tem pa na višino državnega premoženja (23. točka). To tveganje je mogoče prevzeti na različne načine oziroma z različnimi pravnimi instituti – primeroma US poleg poroštva omenja še garancijo, zastavno pravico in patronatsko izjavo. Arhar v KURS našteva še hipoteko, menični aval in zastavno pravico na premičnih stvareh (s. 991). Za razlago pojma poroštva v smislu tega člena torej »pravna oblika oziroma pravna konstrukcija za prevzem odgovornosti« ni pomembna (23. točka).

7Kredit je pravni posel, pri katerem »nastane neposredna in nepogojna obveznost vrniti prejeta sredstva« (23. točka). V tem se razlikuje od poroštva, saj nastane pri poroštvu za državo pogojna obveznost, ki nastopi le, če dolžnik ne izpolni svojih obveznosti. Pomembna razlika med poroštvom in kreditom se odraža v proračunu. Krediti, ki jih najame država, se morajo »v celotni višini navesti oziroma predvideti v proračunu, medtem ko se za poroštva določi le znesek, ki ustreza verjetno zapadlim obveznostim države iz tega naslova v proračunskem obdobju.« (23. točka)