Franc Testen, 2002

1Določba 156. člena je posledica in logična izpeljava določbe 125. člena: Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije […] vezani na ustavo in zakon. US je v odločbi OdlUS VII, 21, U-I-57/95, Ur. l. 13/98 izreklo, da določba 125. člena zahteva od sodišč spoštovanje zakona, dokler ni razveljavljen in jim preprečuje odločanje mimo zakona ali v nasprotju z njim. Drugačna interpretacija 1. odst. 15. člena da bi bila v nasprotju tudi z ustavnim načelom ločitve oblasti, ker bi vodila v to, da sodna oblast pri svojem delu ne bi bila dolžna ravnati po zakonih, ki jih je pri izvrševanju svojih ustavnih nalog iz 15. člena sprejela zakonodajna oblast. V skladu s takim razumevanjem ločitve oblasti je tudi sistem koncentrirane ustavnosodne presoje zakonov: to lahko opravlja (principaliter ali incidenter – vedno pa z učinki erga omnes) le US, v nasprotju s sistemom decentralizirane oziroma difuzne ustavnosodne kontrole, kjer lahko to kontrolo (samo incidenter in z učinki inter partes) opravlja vsako sodišče.