Miroslav Mozetič, 2002

1Ena od prvin oziroma načel delovanja DZ (parlamenta) je časovna omejenost njegovega mandata. Mandatna doba je časovno obdobje, v katerem DZ lahko izvršuje svoje ustavne funkcije, predvsem zakonodajno funkcijo (zato tudi zakonodajna doba) oziroma izvršuje pooblastila. Ker se mandat za izvrševanje funkcij pridobi na volitvah, ki se praviloma opravijo vsake štiri leta, se uporablja tudi izraz volilna doba.

2Mandatna doba DZ je štiri leta (1. odst. 81. člena) in je praviloma enaka volilni dobi (2. odst. 12. člena Zakona o volitvah v DZ – ZVDZ), vendar ne vedno, saj se izjemoma lahko podaljša oziroma skrajša. Prav tako je mandatna doba DZ in poslancev DZ praviloma enaka. Razlike, ki se pojavijo, izhajajo iz osebnih stanj posameznega poslanca, ki povzročijo predčasno prenehanje njegovega mandata (9. člen Zakona o poslancih – ZPos).

3Drugi odstavek 81. člena določa edini in izključni primer izrednega podaljšanja mandata DZ. Tako se na podlagi te ustavne določbe mandat DZ, ki bi se iztekel med vojno ali v času izrednega stanja, podaljša in preneha šest mesecev po prenehanju vojne ali izrednega stanja, lahko pa tudi prej, če DZ sam tako sklene. Podaljšanje nastopi neposredno na podlagi te ustavne določbe in DZ o njem ne odloča. Seveda pa DZ odloča o razglasitvi vojnega ali izrednega stanja (92. člen). DZ ne sme odločiti, da mu preneha mandat kljub razglašenemu vojnemu ali izrednemu stanju, vse dokler tako stanje traja. Lahko pa DZ odloči, da mu preneha mandat prej kot v šestih mesecih po prenehanju vojne ali izrednega stanja. To je tudi edini primer, ko DZ sam (neposredno) odloča o prenehanju svojega (sicer podaljšanega) mandata.

4Tretji odstavek 81. člena posredno govori tudi o predčasnem prenehanju mandata DZ (»Če se DZ predčasno razpusti […].«). Primere in pogoje, ko pride do razpusta DZ pred iztekom njegovega mandata, določata 111. in 117. člen (glej komentar k tema členoma).

5Redno prenehanje mandatne dobe DZ je vezano na začetek mandata novega DZ oziroma na njegovo prvo sejo, ki jo skliče Predsednik republike najpozneje 20 dni po njegovi izvolitvi. Podobno določa tudi 3. odst. 13. člena ZVDZ, ki istočasno opredeli pomen pojma prve seje novega DZ. To je seja, na kateri je potrjenih več kot polovica poslanskih mandatov. PoDZ imenuje prvo sejo konstitutivna seja (11. člen PoDZ). Po potrditvi mandatov DZ imenuje komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ter izvoli predsednika in podpredsednike DZ (15. člen PoDZ). Čeprav PoDZ ne določa izrecno, kdaj je državni zbor konstituiran, menim, da je konstituiran že z izvolitvijo predsednika DZ. Takrat postane DZ operativen in lahko začne izvrševati svoje funkcije, nastopi mandat, prejšnjemu DZ pa preneha mandat.