Komentar
Miran Blaha, 2002
1a) Ta ustavna določba ima dva dela. V prvem delu (“država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo”) gre za povsem programsko, deklarativno normo. Ta določba ne daje posamezniku iztožljive pravice do dela oziroma zaposlitve, temveč gre za tipično zavezujočo ustavno določbo, ki zavezuje državo, da sprejema ustrezne ukrepe, ki bodo omogočali zaposlovanje in delo. Katere (kakšne) ukrepe bo za to izbrala, je prepuščeno državi, ki pa mora pri tem spoštovati človekove pravice, še posebej svobodo dela (49. člen) in pravico do socialne varnosti (50. člen).
2K takemu ravnanju zavezujejo državo tudi mednarodni akti. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah – MPESKP v 6. členu opredeli pravico do dela kot pravico do možnosti zaslužka s svobodno izbranim ali sprejetim delom, ki je ustrezno varovana. Med ukrepe za uresničevanje pravice do dela šteje tehnično in poklicno usmerjanje in izobraževanje ter programi, politika in metode za doseganje stalnega ekonomskega, socialnega in kulturnega razvoja ter polne in produktivne zaposlenosti.
3Konvencija MOD št. 122 o politiki zaposlovanja nalaga državi oblikovanje in izvajanje aktivne politike napredka vsestranske polne in prosto izbrane zaposlitve. Zagotovila naj bi delo za vse, ki so na razpolago in iščejo delo; čimbolj donosno delo; prosto izbiro zaposlitve brez razlikovanja glede na osebne lastnosti delavca ter možnost pridobiti si potrebne kvalifikacije in tako dobiti ustrezno zaposlitev, ki bo delavcu omogočala pri delu uporabljati njegove kvalifikacije in talent.
4Spremenjena Evropska socialna listina – ESL razume kot pravico do dela možnost vsakogar, da se preživlja s poklicem, ki ga je svobodno izbral. Za zagotovitev učinkovitega uresničevanja te pravice so se države – podpisnice zavezale, da bodo težile k doseganju in ohranjanju čim višje in uravnotežene ravni zaposlovanja, s težnjo po doseganju polne zaposlenosti; da bodo učinkovito varovale pravico delavca, da se preživlja s poklicem, ki ga je svobodno izbral; da bodo zagotavljale ali spodbujale primerno poklicno usmerjanje, usposabljanje in rehabilitacijo; ter da bodo ustanavljale ali vzdrževale brezplačne službe za zaposlovanje za vse delavce.
5b) Tudi drugi del te določbe (da država zagotavlja zakonsko varstvo zaposlovanja in dela) je predvsem splošna programska norma. Državo (zakonodajalca) zavezujejo k varovanju tistih človekovih pravic, ki so vezane na delo in zaposlovanje. Pri tem lahko država zaradi varstva dela z zakonom poseže tudi v urejanje sicer avtonomnih pogodbenih razmerij med delavci in delodajalci. Ker gre za varstvo dela, to pomeni predvsem predpisovanje varovalnih norm in minimalnih pravic delavcev kot praviloma šibkejše strani v razmerjih do delodajalcev. “Varstvo dela se zagotavlja s predpisi s področja delovnega in socialnega prava.” (OdlUS IV, 42, U-I-72/93, Ur. l. 24/95).
6Varstvo dela pa je tudi element socialne države: “9. Določba 2. člena opredeljuje Slovenijo tudi kot socialno državo. To načelo zavezuje zakonodajalca, da sprejema take predpise, ki bodo zagotavljali socialno varnost posameznika: posebej še v primerih, ko iz osebnih ali ekonomskih razlogov ne more pridobivati dohodka (npr. v času brezposelnosti).” (OdlUS IV, 108, U-I-282/94 z dne 18. 10. 1995).
7c) US je določbo 66. člena obravnavalo praviloma vedno v povezavi z 49. členom. Po eni strani zato, ker sta normi povezani, po drugi strani pa očitno tudi zato, ker so pobudniki in pritožniki uveljavljali kršitev pravice do dela, pri tem pa niso bili prepričani, katera od obeh norm to pravico varuje – zato so zatrjevali kršitev obeh.
8Postopki, v katerih je bila zatrjevana kršitev 66. člena, so se nanašali večinoma na odločitve o prenehanju delovnega razmerja. US je pri obravnavi tovrstnih odločitev izhajalo s stališča, da ustavna določba o varstvu dela med drugim pomeni, da lahko le zakon določi primere in pogoje za prenehanje delovnega razmerja. Prenehanje delovnega razmerja iz zakonsko določenega razloga pa v samo pravico do varstva dela ne posega.
Literatura k členu:
Bubnov – Škoberne, Temeljne socialne pravice in pravna ureditev v Evropi, PID, 6/2000, s. 1329–1339;
Vodovnik, Delovna in socialna razmerja ter Ustava, PP, 28/2000, Priloga, s. I–XIII.