Lovro Šturm, 2011

1Uredba z zakonsko močjo po svoji pravni naravi ostaja podzakonski pravni akt; čeprav izjemoma in le v izjemnih okoliščinah, ki jih opredeljuje Ustava, začasno ureja zakonsko materijo. Vendar je treba ustavna pooblastila iz 108. člena in z njim povezanega 16. člena o možnosti omejitve ali celo razveljavitve ustavnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin razlagati kar se da restriktivno. Smiselna bi bila tudi prenova ustavne dikcije in uskladitev besedila iz 16. in 108. člena.

2Za zavedanje, kam lahko oblast privede nekritično izdajanje uredb z zakonsko močjo, sta koristna zgodovinski refleks in ohranjanje pravnega spomina na preplet nekdanje partijske in izvršilne oblasti in na majhno vlogo zvezne skupščine v nekdanji državi v obdobju po letu 1945. Po ustavnem konceptu ljudske demokracije, kakor ga je komunistična ideologija definirala v obdobju 1945–1953, naj bi oblast v državi pripadala ljudstvu oz. od njega izvoljenemu predstavniškemu telesu. Kljub temu je tedanja komunistična elita v Jugoslaviji v omenjenem obdobju oblast osredinila v vladi, ki je bila personalno zlita z vrhom komunistične partije. Partija je to upravičevala s trditvijo,  da so tedanje razmere narekovale stalne močne državne intervencije s političnimi sredstvi in s sredstvi revolucionarnega pritiska. »Neizogibno je bilo, da komunistična partija neposredno upravlja oblastni aparat« (Program SKJ, s. 112). Zato ni presenetljivo, da so se takrat poslanci v zvezni skupščini zbrali le dvakrat letno. Zakonodajno funkcijo je dejansko prevzemala vlada, ki je vsa življenjska razmerja urejala z uredbami z zakonsko močjo. Število teh uredb in njihov vsebinski obseg je dobil ogromne razsežnosti. Jugoslovanska vlada je v obdobju 1946–1950 sprejela 345 uredb z zakonsko močjo. V obdobju 1950–1953 so bile take uredbe 104. Ustavni zakon iz leta 1953 takšnih uredb z zakonsko močjo ni več dopuščal, vendar jih je vlada leta 1953 še vedno sprejela kar 80, leta 1954 več kot 40, v naslednjih letih pa več kot 20 vsako leto (Nikolić, s. 59–60 in 64).

3Iz prikazanega pravno zgodovinskega konteksta je razvidno, za kako trdovraten pojav gre pri praksi izdajanja uredb z zakonsko močjo in kako težko je, ob polnem upoštevanju vsebinske razlike med nedemokratičnim političnim sistemom nekdanje jugoslovanske države in sedanjim  ustavnim sistemom svobodne demokratične družbe v RS, opustiti izdajanje uredb z zakonsko močjo in preiti v normalne ustavne in pravne razmere.