Igor Kaučič, 2011

1Ustava opredeljuje tri sestavine instituta prisege Predsednika republike; to je časovno, funkcionalno in vsebinsko. Ustava zahteva, da mora Predsednik republike priseči pred nastopom in ne ob nastopu funkcije, kot to določajo (nekatere) druge ustave. Za predsednika Vlade in ministre Ustava določa (113. člen), da prisežejo pred DZ po izvolitvi oz. po imenovanju (enako določbo ima tudi ZUstS v 15. členu za sodnike US). Prisega ima konstitutivni pomen, kar ima za posledico, da Predsednik republike ne more začeti opravljati svoje funkcije brez predhodno podane prisege. V tem smislu je procesna predpostavka za nastop funkcije. Pravne posledice zavrnitve prisege oz. sploh kršitve te obveznosti v Ustavi niso določene (nekatere ustave izrecno določajo, da ima zavrnitev prisege ali izražanje kakšnih koli pridržkov v zvezi z njo za posledico ničnost rezultatov volitev). Na čas (trenutek) izreka prisege se veže začetek opravljanja funkcije oz. mandata in tek petletne mandatne dobe (prim. komentar k 3. odst. 103. člena), iz česar izhaja, da začne Predsednik republike opravljati funkcijo najprej naslednji dan po dani prisegi. V državah, kjer Predsednik republike priseže ob nastopu funkcije, prisega ne vpliva na začetek teka mandatne dobe, ker sta dan prisege in dan nastopa funkcije identična.

2Predsednik republike priseže pred DZ. Prisega pred člani predstavniškega telesa je značilna tudi za druge ustavne ureditve, ne glede na to, ali je šef države voljen neposredno ali posredno. Le izjemoma se priseže pred drugim organom, kot je to npr. US. O prisegi Predsednika republike izda DZ sklep, ki vsebuje dan prisege in dan nastopa funkcije.

3Drugače kot nekatere druge ustave, ki predpisujejo zgolj obveznost prisege (določitev njenega besedila pa prepuščajo zakonu), Ustava določa oboje. Besedilo prisege vsebuje vrednostna merila, po katerih naj se Predsednik republike pri izvrševanju svojih pristojnosti ravna, in načela, ki naj jih spoštuje. Čeprav jim ni mogoče odreči določenega razlagalnega pomena, je, praktično gledano, ta bolj simbolične narave, saj je vsebina prisege zelo splošna in načelna. Pomembnejšo vlogo utegne imeti v primeru obtožbe pred US zaradi kršitve Ustave ali hujše kršitve zakona pri opravljanju njegove funkcije (109. člen Ustave) ali drugih postopkov (npr. parlamentarne preiskave) zoper Predsednika republike. Besedilo prisege je v moški in ženski slovnični obliki, kar je izjema od splošnega pravila, da je besedilo Ustave izraženo v moški slovnični obliki. S tem je želel ustavodajalec še posebej poudariti ustavno načelo enakopravnosti obeh spolov (to velja tudi za 3. člen), kar določa že v 14. členu. Ustava določa, da enako besedilo prisege izrečejo tudi predsednik Vlade in ministri (113. člen).