Lovro Šturm, 2011

1DZ je 15. junija 2004 sprejel Ustavni zakon o spremembi 14. člena Ustave Republike Slovenije, s katerim je v besedilo prvega odstavka 14. člena vstavil tudi besedo »invalidnost«. Invalidnost po enotnem stališču pravne stroke in po interpretaciji ESČP sodi med t. i. druge osebne okoliščine iz 14. člena in je bila kot taka že doslej zaobsežena v načelu enakosti in ustavno pravno zavarovana na najvišji ustavni ravni. Izrecni navedek invalidnosti v 14. členu Ustave v pravnem pogledu ne prinaša sprememb in ne povzroča novih pravnih nasledkov. Ni pa moč spregledati simbolnega pomena tega pomembnega dejanja. Gotovo daje vsem invalidnim osebam občutek večje samozavesti pri uveljavljanju njihovih pravic, na drugi strani pa pomeni tudi pomemben vzvod za udejanjanje njihovih pravic v postopkih pred državnimi organi in drugimi organizacijami z javnimi pooblastili, kadar slednji odločajo o njihovih pravicah in koristih.

Načelo enakosti je eden najpogostejših razlogov, na katere se sklicujejo stranke pred US, zato so odločitve US o 14. členu zelo številne. V ustavnosodni presoji posebej prikazujemo izbrane primere odločitev US pri ustavnosodni presoji zakonov in pri ustavnosodni presoji posamičnih aktov. Pregled ustaljene ustavnosodne presoje pokaže, da US sledi uveljavljenim merilom pri uporabi načela enakosti iz 14. člena. Kot merilo ustavnosodne presoje ga uporablja pri presoji (ne)enakosti v zakonu, v vseh primerih, ko je treba presojati o (ne)enakosti v postopkih, pa kot ustavno merilo dosledno uporablja 22. člen.

2Med prikazanimi primeri ustavnosodne presoje je najobsežnejša in tudi najpomembnejša odločitev US na pobudo Evgena Bavčarja OdlUS XVII, 59 z dne 25. 11. 2008 o prepovedi diskriminacije na podlagi invalidnosti. US je obravnavalo položaj slepih in slabovidnih oseb v pravdnem postopku (Ur. l. 26/99, 96/02, 12/03 – ur. p. b., 2/04, 36/04 – ur. p. b., 52/07 in 73/07 – ur. p. b., 45/08) in ugotovilo njegovo neskladnost z Ustavo, ker ne ureja pravice slepih in slabovidnih oseb do dostopa do sodnih pisanj ter do pisnih vlog strank in drugih udeležencev v postopku v zanje zaznavni obliki. US je odredilo, da mora DZ ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta od objave te odločbe v Uradnem listu RS. US je s takojšnjo veljavnostjo odredilo, da morajo do odprave ugotovljenega neskladja sodišča v pravdnem postopku slepi ali slabovidni osebi na njeno zahtevo zagotoviti dostop do sodnih pisanj ter do pisnih vlog strank in drugih udeležencev v postopku v zanjo zaznavni obliki. Za to potrebni stroški se izplačajo iz sredstev sodišča.

US razloguje, da iz načela nediskriminacije (kot temeljne prvine načela enakopravnosti) iz prvega odstavka 14. člena izhaja ne le zahteva po formalnem, ampak tudi zahteva po vsebinsko enakem obravnavanju. Ustavno nedopustna zato ni le neposredna, temveč tudi posredna diskriminacija. Ta je podana, če so posameznikom ali družbenim skupinam formalno sicer zagotovljeni enake pravice oziroma enak obseg pravic, oziroma ko so jim ti zagotovljeni, vendar so pri tem posamezniki v manj ugodnem dejanskem položaju v pogledu uresničevanja pravic oziroma izpolnjevanja obveznosti prikrajšani. Da bi se zagotovilo dejansko enakopravno obravnavanje takšnih (zaradi določene osebne okoliščine iz prvega odstavka 14. člena) zapostavljenih družbenih skupin oziroma posameznikov, lahko zahteva po prepovedi diskriminacije v določenih primerih pomeni tudi zahtevo po uveljavljanju potrebnih in primernih prilagoditev, ki naj takšen zapostavljen položaj teh skupin oziroma posameznikov preprečijo. Pozitivni ukrepi, ki so sprejeti s takšnim namenom, ne pomenijo posega v načelo enakopravnosti, ampak so namenjeni prav njegovemu uresničevanju. Opustitev oziroma odklonitev potrebnih in primernih prilagoditev v takšnem primeru zato pomeni poseg v pravico do enakopravnega oziroma nediskriminacijskega obravnavanja iz prvega odstavka 14. člena, ki je ustavno dopusten le, če prestane strogi test sorazmernosti.

Obstoječa ureditev pravdnega postopka slepim in slabovidnim osebam, kljub temu da gre za objektivno zapostavljeno družbeno skupino, ne zagotavlja potrebnih in primernih prilagoditev, ki bi jim omogočale enakopravno uresničevanje njihove pravice do poštenega obravnavanja v postopku (22. člen). Takšna opustitev zakonodajalca pomeni ustavno nedopusten poseg v njihovo pravico do nediskriminacijskega obravnavanja (prvi odstavek 14. člena). Zakonodajalec namreč ni izkazal, da bi za odklonitev potrebnih in primernih prilagoditev obstajal kakšen ustavno dopusten razlog.