Mitja Deisinger, 2002

1S samo določbo 133. člena je določeno, da sodniška funkcija ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, v organih lokalne samouprave in v organih političnih strank, poleg tega pa Zakon o sodniški službi – ZSS v 41. in 42. členu določa, katere so tiste funkcije in dejavnosti, ki so nezdružljive s sodniško funkcijo.

2Sodnik torej hkrati z opravljanjem sodniške funkcije ne more opravljati dela v drugih državnih organih, kot je npr. funkcija predsednika države, poslanca, predsednika Vlade ali člana Vlade. Pri tem mu zakon ne prepoveduje, da bi na te in podobne državne funkcije lahko kandidiral in bil izvoljen. V 40. členu ZSS je zato predvideno, da v primeru, če je sodnik izvoljen za predsednika republike, poslanca, sodnika US, predsednika Vlade, Varuha človekovih pravic oziroma njegovega namestnika ali imenovan za ministra, mu sodniška funkcija ter vse pravice in dolžnosti iz sodniške službe mirujejo. To pomeni, da je po izteku mandata za omenjene funkcije ohranjena sodnikova pravica, da nadaljuje trajni sodniški mandat. Mirovanje pravic in dolžnosti sodniške službe v primeru izvolitve na mesto sodnika v Mednarodnem sodišču sicer ni določeno, vendar lahko z analogijo to pravno praznino premostimo in ugotovimo, da bi tudi v tem primeru sodniku sodniška funkcija mirovala.

3Sodniku ni dovoljeno, da bi deloval v organih lokalne samouprave, torej v občinski ali mestni upravi ali v občinskem ali mestnem svetu. V teh primerih mu tudi sodniška funkcija ne more mirovati.

4Prepoved funkcije v organih političnih strank hkrati pomeni, da so sodniki sicer lahko člani političnih strank, le v organih teh strank ne morejo delovati. Takšno razlago potrjuje tudi določba 42. člena glede pravice do zbiranja in združevanja, saj je po 2. odst. te ustavne določbe vsakomur dana pravica, da se svobodno združuje z drugimi, po 4. odst. tega člena pa le za poklicne pripadnike obrambnih sil in policije velja prepoved v članstvu političnih strank, medtem ko za sodnike takšne prepovedi ni.

5Zakonska prepoved je za sodnika v 41. in 42. členu ZSS. Tako sodnik ne sme opravljati odvetniških ali notarskih poslov oziroma gospodarske ali druge pridobitne dejavnosti. Prav tako ne sme opravljati poslovodskih poslov in ne sme biti član upravnega ali nadzornega odbora gospodarske družbe ali druge pravne osebe, ki se ukvarja s pridobitno dejavnostjo. Po določbi 1. odst. 42. člena istega zakona sodnik tudi sicer ne sme sprejeti nobene druge zaposlitve ali dela, ki bi ga oviralo pri opravljanju službe ali nasprotovalo ugledu sodniške službe oziroma vzbujalo vtis, da pri opravljanju svoje službe ni nepristranski. Ta prepoved se torej nanaša na ostalo dejavnost, ki ni s področja odvetništva, notarskih poslov, poslovodskih poslov ali drugih pridobitnih poslov pravne osebe. To je torej predvsem karitativna dejavnost, zaposlitve ali dela v društvih in podobno.

6Sodniku je posebej dopuščeno, da lahko opravlja pedagoška, znanstvena, publicistična, raziskovalna ali druga podobna dela v pravni stroki, če s tem ni ovirano opravljanje sodniške službe. Za opravljanje takšnih del ali drugih del, ki so bila omenjena, sodnik ne sme skleniti delovnega razmerja. To pomeni, da sodnik ne more z 1/3 delovnim razmerjem opravljati pedagoškega dela na Fakulteti, kot ga npr. lahko poslanci ali sodniki US. O sprejemu dela, ki ga sodnik lahko opravlja poleg sodniške službe, mora predhodno pisno obvestiti predsednika sodišča, predsednik sodišča pa predsednika neposredno višjega sodišča. V primeru, ko predsednik sodišča meni, da gre za nezdružljivost dela s sodniško funkcijo, predlaga Sodnemu svetu, da o tem odloči in ta lahko sodniku prepove sprejeti takšno delo.

7V omenjenih primerih, ko sodnik krši določbe o nezdružljivosti sodniške funkcije, preneha sodniška funkcija po samem zakonu, saj je v 6. tč. 1. odst. 74. člena ZSS določeno, da sodniku preneha sodniška funkcija, če sprejme funkcijo, začne opravljati dejavnost ali sklene delovno razmerje oziroma kljub prepovedi opravlja delo, ki ni združljivo s sodniško funkcijo.