Mitja Deisinger, 2002

1S to ustavno določbo je dana pravna podlaga, da se z zakonom uredi udeležba državljanov pri izvajanju sodne oblasti, kar je uresničeno z vključevanjem sodnikov porotnikov v sodne senate. V našem sodnem sistemu ne poznamo klasične porote iz anglosaksonskega pravnega reda, ki jo sicer nekatere evropske države delno že prevzemajo.

2V 41. členu Zakona o sodiščih – ZS je določeno, da državljani sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti kot sodniki porotniki pri okrožnih sodiščih. V VII. poglavju ZS so določbe o sodnikih porotnikih, pogojih za njihovo imenovanje, mandat, prisego ter njihovo razrešitev. Predsednik višjega sodišča imenuje in razrešuje sodnike porotnike pri okrožnih sodiščih s sodnega območja višjega sodišča. V 8. členu Zakona o sodniški službi – ZSS je posebej določeno, da so državljani, ki so udeleženi pri izvajanju sodne oblasti, v svojih pravicah in dolžnostih izenačeni s sodniki. Udeležba pri izvajanju sodne oblasti je častna. Natančnejše določbe o sodnikih porotnikih so v Sodnem redu v členih 187–194. ZS v 2. in 3. odst. 102. člena določa, da pri okrožnih sodiščih, ko sodi tričlanski senat, le-tega sestavljajo sodnik kot predsednik senata in dva sodnika porotnika kot člana senata, pri petčlanskem senatu pa le-tega sestavljajo en sodnik kot predsednik senata ter en sodnik in trije sodniki porotniki kot člani senata.

3Sodniki porotniki sodelujejo tudi pri prvostopnih delovnih in socialnih sodiščih. Kadar v individualnih delovnih sporih in socialnih sporih sodi sodišče prve stopnje v senatu, je senat sestavljen iz enega sodnika, ki je predsednik senata, in dveh sodnikov porotnikov, od katerih je eden izvoljen z liste kandidatov delavcev, drugi pa z liste kandidatov delodajalcev. Kadar v kolektivnih delovnih sporih sodi sodišče prve stopnje v senatu, je senat sestavljen iz enega sodnika, ki je predsednik senata, in štirih sodnikov porotnikov, od katerih sta dva izvoljena z liste kandidatov delavcev in dva z liste kandidatov delodajalcev (10. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS).

4Ustava sicer v 2. odst. 145. člena odpira še dodatno možnost razreševanja sporov, ko se državljanom z zakonom prepusti samoupravno urejanje posameznih zadev iz državne pristojnosti. Na tak način bi se lahko prepustilo izvensodno poravnavanje manj pomembnih sporov.