Mitja Deisinger, 2002

1Vrhovno sodišče je v tej ustavni določbi opredeljeno kot najvišje sodišče v državi. V tej zvezi se zastavlja vprašanje, v kakšnem razmerju sta Vrhovno sodišče in US. V 1. odst. 1. člena ZUstS je namreč navedeno, da je US najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Stališča nihajo od ugotovitev, da US ne sodi v sodstvo in je tudi v Ustavi posebej urejeno v VIII. poglavju, pa do stališč, da je, ne glede na določbo 127. člena, najvišje sodišče v državi. Res US odloča med drugim tudi o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti, torej tudi glede sodb Vrhovnega sodišča, vendar pa se s to pristojnostjo ne more poimenovati kot najvišje sodišče v državi, ker je po 1. odst. 127. člena kot takšno posebej navedeno VS. Odgovor je potrebno poiskati torej prav v prej navedeni določbi 1. člena ZUstS, da je torej US na področju varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin res najvišji organ sodne oblasti, na vseh drugih področjih pa Vrhovno sodišče, ki mu za to Ustava tudi daje splošno poimenovanje najvišjega sodišča v državi.

2Pristojnosti Vrhovnega sodišča določa Zakon o sodiščih – ZS v 106. členu. VS je pristojno za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v upravnih in računsko upravnih sporih, razen v zadevah, za katere zakon določa pristojnost drugega sodišča prve stopnje, za sojenje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe sodišča prve stopnje v prej navedenih zadevah ter o pritožbah zoper odločbe sodišča prve stopnje, za katere tako določa zakon, za sojenje na tretji stopnji o rednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč druge stopnje, za odločanje o izrednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč, razen v primerih, ko je za odločanje o izrednem pravnem sredstvu pristojno drugo sodišče, za odločanje v sporih o pristojnosti med njimi in sodišči, razen v primerih, ko zakon določa, da je za odločanje o takšnem sporu pristojno drugo sodišče, za odločanje o prenosu pristojnosti v primerih, ki jih določa zakon ter za opravljanje drugih zadev, ki jih tudi določa zakon. V času po uveljavitvi ZS so nekateri novi zakoni določili še dodatne pristojnosti Vrhovnega sodišča. Računsko upravni spori so bili medtem odpravljeni, z ZUS pa je bilo po 10. členu tega zakona določeno, da Vrhovno sodišče odloča v upravnem sporu na prvi stopnji o zakonitosti aktov volilnih organov za volitve v DZ, DS in volitve predsednika države, o sporih, ki se nanašajo na zakonitost kandidiranja, na izvolitve, na imenovanja in razrešitve oseb, ki jih izvoli, imenuje ali razreši predsednik države, DZ, DS ali Vlada, razen v sporih, ki se nanašajo na zakonitost kandidiranja, imenovanja in razrešitve višjih upravnih delavcev, ki jih imenuje in razrešuje Vlada, o sporih, ki se nanašajo na odločitve Sodnega sveta ali personalne komisije, s katerimi se odloča o pravicah in obveznostih sodnikov in državnih tožilcev, o zakonitostih aktov državnih organov in nosilcev javnih pooblastil na ravni države, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja, o zakonitostih upravnih aktov, ki jih izda Vlada ali Banka Slovenije ali drug njima po položaju enak državni organ.

3Vrhovno sodišče odloča tudi v sporu o pristojnosti med upravnim in drugim sodiščem. Pristojnost za odločanje na prvi in drugi stopnji je bila uvedena še z nekaterimi drugimi zakoni, tako z Zakonom o zavarovalništvu, Zakonom o bančništvu, Zakonom o trgu vrednostnih papirjev in Zakonom o revidiranju. Z 2. odst. 75. člena ZS se obseg finančnih sredstev za plače sodnikov in sodnega osebja ter za stroške poslovanja sodišč v okviru državnega proračuna RS zagotavlja pri proračunskem uporabniku Vrhovno sodišče za vsa sodišča. Vrhovno sodišče usklajuje pripravo finančnih načrtov sodišč in porabo sredstev po posameznih sodiščih glede na njihove finančne načrte ter skupno zagotovljena sredstva v proračunu.

4Pri Vrhovnem sodišču se zagotovijo v proračunu tudi sredstva za informatizacijo sodišč.

5Vrhovno sodišče po 108. členu ZS vodi evidenco sodne prakse sodišč RS in spremlja sodno prakso meddržavnih sodišč, po 109. členu istega zakona pa skrbi za enotno sodno prakso. V tem okviru je posebej pomembna občna seja Vrhovnega sodišča, ki po 110. členu ZS sprejema načelna pravna mnenja o vprašanjih, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov, sprejema pravna mnenja o vprašanjih sodne prakse, odloča o pobudah za izdajo ali spremembo zakona, sprejema letni razpored sodnikov, določa način spremljanja sodne prakse na sodiščih in opravlja druge zadeve iz pristojnosti Vrhovnega sodišča. Pravna mnenja so obvezna za senate Vrhovnega sodišča in se lahko spremenijo samo na novi občni seji, seveda pa z argumenti vplivajo tudi na odločitve drugih sodišč.

6Vrhovno sodišče ima po določbi 70. člena ZS Center za informatiko kot posebno organizacijsko enoto. Ta center skrbi za izvajanje enotne tehnološke podpore poslovanja sodišč ter za pravni informacijski sistem sodišč. Natančnejše določbe o informatizaciji in Centru za informatiko pri Vrhovnem sodišču RS so v členih 150–155 Sodnega reda.

7Med sodstvo se ne uvršča Računsko sodišče in zato tudi ni v nobenem razmerju do Vrhovnega sodišča glede sodne pristojnosti. Računsko sodišče je namreč najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe.