Gregor Virant, 2002

1V parlamentarnem sistemu je zaupnica instrument v rokah predsednika vlade, ki ga le-ta uporabi v položaju, ko oceni, da ne uživa več podpore v parlamentu in ne more uresničevati svojega političnega koncepta. Do takšnega položaja pride najpogosteje zaradi notranjih razhajanj v vladni stranki oziroma koaliciji, ki imajo lahko za posledico tudi izstop politične stranke iz koalicije, ki je dotlej podpirala vlado. Predsednik Vlade ima pravico zahtevati glasovanje o zaupnici, kar pomeni, da mora DZ o zaupnici glasovati. Predsednik Vlade lahko veže vprašanje zaupnice na sprejem zakona ali druge odločitve v DZ. Ustava ne zahteva, da bi bilo vprašanje zaupnice vezano na predlog, ki ga je DZ predložila Vlada, temveč se lahko to vprašanje veže na katerokoli odločitev. Vprašanje zaupnice se lahko veže tudi na negativno odločitev (npr. zavrnitev nekega nevladnega predloga zakona ipd.).

2DZ izglasuje zaupnico z večino glasov vseh poslancev. Če ta večina ni dosežena, zaupnica ni bila izglasovana. To pa še ne pomeni, da je Vladi funkcija prenehala (neprimerna je tudi dikcija zadnjega stavka 1. odst. 117. člena, ki govori o izglasovani nezaupnici namesto o neizglasovani zaupnici – med obema odločitvama namreč obstaja velika razlika). V primeru neizglasovane zaupnice obstajajo tri možnosti nadaljnjega razvoja dogodkov, ki so uokvirjeni z rokom 30 dni od neizglasovane zaupnice (od glasovanja o zaupnici). Rok se šteje v skladu z načeli civilnega štetja; to pomeni, da se dan glasovanja o zaupnici ne všteva v rok, rok pa se izteče s potekom tridesetega dne. Prva možnost je, da DZ ponovno glasuje o zaupnici in jo izglasuje. Ustavno možnost ponovnega glasovanja ni omejena na en poskus, omejitev je le časovna. Možnost ponovnega glasovanja je v rokah DZ in ne predsednika Vlade. Ko je le-ta postavil vprašanje zaupnice, je sprožil postopek po 117. členu, ki ga po glasovanju o zaupnici ne more več zaustaviti.

3Druga možnost je, da DZ izvoli novega predsednika Vlade. Ta postopek oziroma ta akt bi lahko označili kot konstruktivno nezaupnico v zvezi z zaupnico. Ustava ne določa predlagateljev, kar pomeni, da je to vprašanje prepuščeno Zakonu o vladi RS oziroma Poslovniku DZ. Ureditev lahko odpre krog predlagateljev po vzoru 111. člena ali pa zoži predlagateljstvo na skupino najmanj 10 poslancev po vzoru 116. člena o konstruktivni nezaupnici. Možna je ureditev, ki dopušča več krogov volitev novega predsednika Vlade po vzoru 111. člena. Poslovnik DZ dejansko dopušča širši predlagateljski krog in omogoča več krogov volitev predsednika Vlade. Ponovno velja poudariti, da je edina ustavna omejitev časovna – vse dogajanje v zvezi z zaupnico se mora zaključiti najkasneje v 30 dneh po glasovanju o zaupnici.

4V primeru, da je izvoljen nov predsednik Vlade, se postopek nadaljuje po 112. členu (imenovanje ministrov), smiselno pa veljajo vse ugotovitve, zapisane v komentarju k 112. členu.

5Tretja možnost (če DZ v 30 dneh ne izvoli novega predsednika Vlade oziroma ne izglasuje zaupnice) je razpust DZ s strani Predsednika republike in razpis predčasnih volitev. To je drugi primer v našem parlamentarnem sistemu, ko lahko pride do predčasnih volitev (prvi je neuspelo oblikovanje Vlade po volitvah, oziroma točneje neuspele volitve predsednika Vlade).

6Ustava določa tudi rok, ki mora preteči od vložitve zahteve za glasovanje o zaupnici in samim glasovanjem. Namen tega roka je, da se omogoči poslancem oziroma poslanskim skupinam, da zagotovijo navzočnost na seji DZ in da se jim omogoči razmislek o tem, kako se bodo odločali pri glasovanju o zaupnici.

7Neizglasovana zaupnica lahko privede do razpusta DZ in predčasnih volitev. Zastavlja se vprašanje, ali lahko predsednik Vlade (v dogovoru s koalicijskimi strankami) preko zaupnice doseže predčasne volitve po volji vladajoče stranke oziroma koalicije. Takšna fiktivna zaupnica bi pomenila zlorabo ustavnega instituta, ki je predviden za položaj, ko Vlada dejansko ne uživa potrebne parlamentarne podpore. Če bi dejstva kazala na zlorabo, Predsednik republike ne bi smel razpustiti DZ; če bi to storil, bi lahko US takšno odločitev v ustreznem postopku razveljavilo.

8Zaupnica se izglasuje z večino glasov vseh poslancev. V primeru, da predsednik Vlade veže vprašanje zaupnice na določeno odločitev DZ, je usoda zaupnice odvisna od te odločitve. Če je odločitev sprejeta, se šteje, da je zaupnica izglasovana. Če odločitev ni sprejeta, se šteje, da zaupnica ni bila izglasovana. V takem primeru DZ o zadevi glasuje s takšno večino, kot je predpisana za sprejemanje tovrstnih odločitev – torej , če z Ustavo ali z zakonom ni določeno drugače, z večino opredeljenih glasov. Mogoče bi se bilo postaviti tudi na stališče, da lahko v takšnem primeru DZ odločitev, ne glede na to, kakšne vrste je, izglasuje le z večino glasov vseh poslancev. Vendar je bolj logična prva razlaga, saj Ustava v 117. členu o absolutni večini govori v povezavi s formulacijo »podpora Vladi«, kar pomeni, da se ta večina zahteva le za »golo« zaupnico, ko gre le za vprašanje podpore Vladi.