Gregor Virant, 2002

1Nezaupnica je mehanizem uveljavljanja odgovornosti vlade parlamentu, značilen za vse parlamentarne sisteme. Slovenski ustavni sistem pozna po vzoru nemške ureditve posebno obliko nezaupnice – t. i. konstruktivno nezaupnico, katere bistvo je v tem, da se izreče z izvolitvijo novega predsednika Vlade. DZ lahko doseže prenehanje funkcije Vlade le tako, da na predlog najmanj desetih poslancev z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika Vlade.

2Konstruktivna nezaupnica onemogoča DZ, da bi odločal zgolj o odstavitvi Vlade – to odločanje je neločljivo povezano z odločanjem o izvolitvi novega predsednika Vlade. Obe odločitvi se sprejmeta uno actu, torej z enim samim glasovanjem. Namen takšne ureditve je okrepiti stabilnost lade in preprečiti obdobja t. i. »brezvladja«, torej položaja, ko deluje vlada »v odstopu« (vlada, ki ji je prenehala funkcija in opravlja le še tekoče posle), nova vlada pa se še ni formirala. V pogojih proporcionalnega volilnega sistema in posledično koalicijskih vlad lahko sistem navadne nezaupnice vodi v pogoste vladne krize oziroma obdobja, ko država nima konstruktivne politične večine, ki bi vodila državno politiko.

3Konstruktivna nezaupnica krepi položaj vlade in omogoča, da funkcionira tudi manjšinska vlada, torej vlada, ki ne uživa podpore parlamentarne večine. Takšna možnost je v realni politični praksi sicer majhna, saj takšna vlada ne more izpeljati pomembnih političnih projektov in bo zato predsednik vlade najverjetneje zahteval glasovanje o zaupnici. Lahko pa bo prišlo tudi do odstopa določenega števila ministrov (glede posledic glej komentar k 115. členu).

4Konstruktivna nezaupnica je eden od načinov prenehanja funkcije predsednika Vlade in s tem Vlade kot celote (glej komentar k 115. členu). Vlada mora opravljati tekoče posle do prisege nove Vlade (glede pravnih posledic prisege glej komentar k 113. členu).

5Konstruktivna nezaupnica je političen akt in kot tak ni pravno vezan. Za izrek konstruktivne nezaupnice torej DZ ne potrebuje posebnih razlogov in te odločitve mu tudi ni treba utemeljevati.

6Ustava v 2. odst. 116. člena določa roke v zvezi s postopkom izrekanja konstruktivne nezaupnice. Med vložitvijo predloga za izvolitev novega predsednika Vlade in volitvami mora preteči najmanj 48 ur, razen če DZ z dvotretjinsko večino vseh poslancev ne sklene drugače, ali če je država v vojnem ali izrednem stanju. Navedeni rok omogoča poslancem oziroma poslanskim skupinam, da zagotovijo navzočnost na seji DZ, omogoča pa jim tudi razmislek o tem, kako se bodo odločali pri glasovanju o konstruktivni nezaupnici.

V primeru, da je bil predsednik Vlade izvoljen z večino opredeljenih glasov (več glasov za kot proti) po 4. odst. 116. člena, se mu tudi konstruktivna nezaupnica lahko izreče s takšno večino.