Gregor Virant, 2002

1Ta člen ureja prenehanje funkcije Vlade kot celote oziroma prenehanje funkcije predsednika Vlade in ministrov. Glede na določbo, da s prenehanjem funkcije predsednika Vlade preneha funkcija ministrom, lahko sklepamo, da s prenehanjem funkcije predsednika Vlade preneha funkcija Vlade kot celote.

2Funkcija Vlade preneha, ko se po volitvah sestane nov DZ. DZ se sestane po parlamentarnih volitvah. Za trenutek prenehanja funkcije Vlade je treba šteti trenutek, ko je potrjena večina poslanskih mandatov. Funkcija Vlade preneha tudi v vseh drugih primerih, ko preneha funkcija predsedniku Vlade. Temu funkcija po Ustavi preneha s konstruktivno nezaupnico (izvolitev novega predsednika Vlade – 116. člen) in z razrešitvijo s strani US na podlagi ustavne obtožbe (119. člen). Poleg teh z Ustavo predvidenih načinov prenehanja funkcije je seveda potrebno upoštevati tudi možnost odstopa predsednika Vlade in njegove smrti. Odstop je enostranski akt, s katerim preneha funkcija predsednika Vlade in Vlade kot celote neodvisno od volje DZ.

3Ustava ne ureja primera začasne in trajne nezmožnosti predsednika Vlade za opravljanje funkcije. To vprašanje bi moral urediti zakon (veljavni Zakon o vladi RS – ZVla tega ne ureja); za primer trajne nezmožnosti bi bilo treba predvideti postopek ugotavljanja le-te (možnosti je več; to vprašanje bi bilo lahko v pristojnosti DZ, US ali Predsednika republike). Ne glede na pravno praznino ima Predsednik republike, izhajajoč iz 111. člena (sprožitev postopka volitev novega predsednika Vlade), pristojnost, da presodi, ali je predsedniku Vlade zaradi nezmožnosti prenehala funkcija. Akt Predsednika republike je mogoče izpodbijati pred US z ustavno pritožbo.

4Predsedniku Vlade in s tem Vladi v celoti po ZVla preneha funkcija tudi v primeru, da v treh mesecih po nastopu funkcije Vlade ne pride do imenovanja preostalih ministrov (glej komentar k 112. členu). Predsedniku Vlade, ki je izvoljen, pa mu po postopkih, določenih s Poslovnikom DZ, ne uspe doseči imenovanja ministrov v DZ, prav tako po naravi stvari preneha funkcija, čeprav ne Ustava ne zakon tega izrecno ne določata.

5V primeru prenehanja funkcije, ki ne pomeni hkrati tudi izvolitve novega predsednika Vlade, steče postopek po 111. členu za izvolitev novega predsednika Vlade. Nepravilno bi bilo sklepanje, da v takem primeru pride do predčasnih volitev. Predčasne volitve pridejo v poštev v primeru, ko po parlamentarnih volitvah ni mogoča izvolitev predsednika Vlade, in v primeru, ko DZ ne izglasuje zaupnice Vladi, prav tako pa v določenem roku ne uspe izvoliti novega predsednika Vlade. Gre torej za položaje, ko ni mogoče oblikovati ustrezne večine v DZ, ki bi podprla Vlado. V primeru prenehanja funkcije predsednika Vlade zaradi ustavne obtožbe, odstopa itd. pa ne gre za tak primer.

6Posebno vprašanje je, kakšne so posledice prenehanja funkcije enega ali več ministrov. Do tega lahko pride npr. zaradi razrešitve s strani DZ ali US (ustavna obtožba) ali zaradi odstopa – npr. v primeru, da ena izmed koalicijskih strank izstopi iz koalicije. V takšnem primeru mora predsednik Vlade v čim krajšem roku predlagati kandidate za nove ministre oziroma predlagati DZ glasovanje o zaupnici. Če predlagani kandidati za ministre niso imenovani oziroma če predsednik Vlade v razumnem roku ne predlaga kandidatov, predsedniku Vlade in s tem Vladi v celoti funkcija preneha. Ta razlaga je povezana z razlago 112. člena (glej zgoraj) in izhaja iz ugotovitve, da Ustava načeloma zahteva, da v Vladi delujejo ministri za vsa upravna področja in da je drugačen položaj mogoč samo za omejeno časovno obdobje.

7Funkcija ministra preneha z vsakim prenehanjem funkcije Vlade, ob tem pa tudi z razrešitvijo (ministra razreši DZ, in sicer po interpelaciji ali na predlog predsednika Vlade), z razrešitvijo s strani US (ustavna obtožba), z odstopom in smrtjo. Glede začasnega in trajnega prenehanja zmožnosti opravljanja funkcije velja enako kot za predsednika Vlade (glej zgoraj).

8Predsednik Vlade in ministri morajo po prenehanju funkcije do izvolitve novega predsednika Vlade oziroma do imenovanja novih ministrov opravljati tekoče posle. Minister, ki mu je prenehala funkcija, opravlja tekoče posle do imenovanja novega ministra. V primeru prenehanja funkcije Vlade kot celote opravlja ista Vlada kot celota (torej tako predsednik Vlade kot ministri) tekoče posle, dokler ni izvoljen nov predsednik Vlade in niso imenovani novi ministri – to je, dokler nova Vlada ne nastopi funkcije (izjema je le prenehanje funkcije Vlade v primeru konstruktivne nezaupnice, ko Vlada opravlja tekoče posle do prisege novega predsednika Vlade in ministrov).

9Pojem »tekoči posli« je nedoločen ustavnopravni pojem. Pri njegovi razlagi je treba izhajati iz načel parlamentarnega sistema in delitve oblasti. Vlada ne sme sprejemati dokončnih političnih odločitev, razen tistih, ki so nujno potrebne za delovanje države. Vlada lahko sprejema predloge zakonov in drugih aktov, ki jih predlaga DZ, saj te odločitve niso dokončne oziroma nimajo pravnih učinkov – DZ lahko take predloge zavrne, če jih sprejme, pa pomeni, da uživajo podporo parlamentarne večine. Nova Vlada lahko te predloge umakne iz DZ. Vprašanje, ali je smotrno, da Vlada, ki ji je prenehala funkcija, sprejema predloge zakonov, proračuna in drugih pomembnih političnih aktov, ni pravno vprašanje. Pri podzakonskih predpisih mora Vlada, ki opravlja tekoče posle, presoditi, ali gre za predpise, ki vsebujejo pomembne politične odločitve – takšnih Vlada, ki ji je prenehala funkcija, ne sme sprejemati, razen če so nujno potrebni za odvrnitev grozeče škode. Mora pa Vlada zagotoviti izvrševanje zakonov in normalno delovanje državne uprave ter v tem okviru tudi izdajati podzakonske predpise (z upoštevanjem opisanih omejitev).