Miha Ribarič, 2002

1Iz dikcije določbe, da izreče predsednik republike prisego pred nastopom funkcije, sledi, da je izrek prisege pogoj, da izvoljeni predsednik republike lahko začne opravljati funkcijo. Pojem »nastop funkcije«, lahko bi rekli tudi prevzem funkcije, torej pomeni, da izvoljeni predsednik republike lahko začne opravljati funkcijo, to je izvrševati vse naloge, pooblastila in pristojnosti, ki mu po ustavi pripadajo. Tako razlago potrjuje tudi praksa, da je leta 1992 izvoljeni predsednik republike, ki je bil pred potekom tega prvega petletnega mandata leta 1997 ponovno izvoljen še za naslednje mandatno obdobje, pred nastopom funkcije v ponovljenem mandatu ponovno izrekel prisego pred DZ.

2Po nemški ustavi izreče izvoljeni zvezni predsednik prisego ob nastopu funkcije. V nemški teoriji zastopajo stališče, da je podaja prisege ob nastopu funkcije obveznost zveznega predsednika in ima kršitev te obveznosti lahko sankcijo v postopku obtožbe pred ustavnim sodiščem. Vendar pa podaja prisege ni pogoj za pridobitev funkcije, uradna dejanja pred podajo prisege so veljavna. Pri neposredno sledeči ponovni izvolitvi prisega ni potrebna, pač pa pri morebitni kasnejši ponovni izvolitvi.