Miroslav Mozetič, 2002

1Določbe o DS so uvrščene takoj za določbami o DZ, vendar pa Ustava izrecno ne določa, da bi bil DS drugi dom parlamenta. Zaradi tega so tudi stališča o enodomnosti ali dvodomnosti slovenskega parlamenta različna (Grad-2000, s. 93–105). Glede na funkcije, ki jih opravljajo po načelu delitve oblasti državni organi (zakonodajna, izvršilna in sodna funkcija), pa je DS organ, ki deluje v okviru zakonodajne funkcije.

2DS je kolegijski predstavniški organ. Vendar ne predstavlja interesov vseh državljanov, ni splošni predstavniški organ. Predstavlja posebne interese – funkcionalne in lokalne (teritorialne) interese. DS naj bi bil odsev družbene strukturiranosti, zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Ti interesi (nosilci teh interesov) naj bi imeli v DS prostor za njihovo izražanje in usklajevanje ter njihovo uveljavljanje (predlaganje zakonov, dajanje mnenj, dajanje veta, zahtevanje referenduma; glej tudi komentar k 97. členu). Gre za institucionalizirano obliko uveljavljanje interesov različnih družbenih skupin.

3Ustava določa tudi število predstavnikov nosilcev posameznih interesov in skupno število članov DS. Organizacijo DS pa prepušča zakonskemu urejanju. Tako ureja Zakon o državnem svetu – ZDSve (Ur. l. 44/92) v drugem delu organizacijo in način dela DS (43.–63. člen), kar podrobneje ureja tudi Poslovnik DS (Ur. l. 44/93).