Miroslav Mozetič, 2002

1Ustava s tem členom uvaja parlamentarno preiskavo kot značilen in pomemben institut sodobnih parlamentov, s katerim ti v imenu politične javnosti raziskujejo negativne pojave v družbenem življenju (Grad-2000, s. 227). Gre za uresničevanje funkcije širšega družbenega nadzora DZ (Kaučič-1995, s. 30).

2Preiskavo v zadevah javnega pomena (parlamentarno preiskavo) odredi DZ z večinsko odločitvijo (večinska preiskava), mora pa jo odrediti, če to zahteva najmanj tretjina poslancev DZ (manjšinska preiskava) ali DS. Parlamentarne preiskave ne opravlja DZ kot celota, temveč imenuje v ta namen za vsak posamezen primer komisijo, ki ima na podlagi izrecne ustavne določbe v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi.

3Parlamentarno preiskavo podrobneje urejata Zakon o parlamentarni preiskavi – ZPPre (Ur. l. 63/93 in 63/94) in Poslovnik o parlamentarni preiskavi – PoPP. ZPPre opredeljuje namen parlamentarne preiskave in zlasti pooblastila preiskovalne komisije ter pravice in obveznosti preiskovanca in drugih udeležencev v postopku parlamentarne preiskave. PoPP pa ureja predvsem procesna in organizacijska vprašanja preiskovalnih komisij.

4ZPPre določa v 1. členu, da se parlamentarna preiskava v zadevah javnega pomena opravi, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje DZ o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve DZ iz njegove ustavne pristojnosti.

5Iz ustavnih in zakonskih določb lahko postavimo naslednjo opredelitev instituta parlamentarne preiskave: parlamentarna preiskava je eden od nadzornih (kontrolnih) instrumentov DZ, ki jo za posamezen primer odredi DZ in jo opravlja izključno s preiskovalno komisijo, ki ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi. Komisijo sestavljajo poslanci. Njena naloga je, da v okviru pristojnosti DZ in v mejah preiskovalne naloge, ki jo določi DZ, ugotovi in oceni dejansko stanje ter pripravi poročilo in morebitne predloge sklepov za razpravo in odločanje v DZ. Preiskovalna komisija ne opravlja sodne funkcije, niti funkcije odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj, po drugi strani pa ji Ustava daje v zadevah poizvedovanja in preučevanja lastna (samostojna) pooblastila in s tem lastnost oblasti ali vsaj oblastnim (sodnim) organom podoben položaj. Parlamentarna preiskava se lahko odredi na predlog posameznega poslanca (z večinsko odločitvijo DZ) in se mora odrediti na zahtevo tretjine poslancev in DS (Mozetič-2000, s. 19).

6Namen parlamentarne preiskave je ugotavljati in ocenjevati različna stanja in pojave v družbi, da bi DZ lahko sprejel ustrezne odločitve, ki so v njegovi ustavni pristojnosti (predvsem ustrezne zakone, ali uveljavljal politično odgovornost nosilcev javnih funkcij). Stanja in pojavi v družbi se ocenjujejo s političnega vidika. Parlamentarna preiskava ni nadomestek za postopek odkrivanja in preganjanja kaznivih dejanj ali drugih nepravilnosti in zlasti ni sojenje.

7Tako Ustava kot ZPPre določata, da se parlamentarna preiskava odredi v zadevah javnega pomena. Vse, kar se lahko opredeli kot zadeva javnega pomena, je torej lahko predmet parlamentarne preiskave. Vendar pa je pojem “zadeva javnega pomena“ nedoločen. Pri opredeljevanju pojma zadeva javnega pomena in s tem predmeta parlamentarne preiskave je treba izhajati prvenstveno iz pristojnosti DZ ter uporabiti še dodatna merila (kriterije) za določitev meje parlamentarne preiskave oziroma pooblastil preiskovalne komisije. Predvsem gre tu za uporabo naslednjih meril: načelo javnega interesa, načelo delitve oblasti, načelo ustavnosti in zakonitosti (predvsem spoštovanje človekovih pravic in svoboščin) in načelo določnosti (preiskovalne naloge). Na upoštevanje omejitev preiskovalne dejavnosti DZ, ki izhajajo zlasti iz načela delitve oblasti in spoštovanja posameznikovih ustavnih pravic, je opozorilo tudi US (OdlUS IX, 157, U-I-244/99, Ur. l. 59/2000).

8Preiskovalna komisija ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi. ZPPre je podrobneje uredil nekatera pooblastila preiskovalne komisije. Glede vprašanj, ki jih sam ni uredil, pa napotuje na smiselno uporabo splošnih določb ZKP ter njegovih določb o preiskavi in glavni obravnavi, glede pravnih oseb pa Zakona o prekrških (2. odst. 19. člena). Pooblastila preiskovalne komisije so: določitev preiskovanca in njegovo zaslišanje, zaslišanje priče, zaslišanje izvedenca, zbiranje in pregled relevantne dokumentacije od imetnikov te dokumentacije, posebna pooblastila v odnosu do vlade in drugih državnih organov ter sodišč. Preiskovalna komisija lahko v primerih, ki jih določa zakon, zahteva od pristojnega sodišča, da odredi zoper priče, izvedence in imetnike relevantne dokumentacije prisilne ukrepe (denarna kazen, prisilna privedba, zaseg dokumentacije; podrobneje glej pri: Mozetič- 2000, s. 59–74).

9Po končani parlamentarni preiskavi komisija izdela pisno poročilo in ga predloži DZ. Poročilo vsebuje opis poteka postopka, dokazila in bistvene ugotovitve preiskave ter predlog sklepov, ki naj jih po obravnavi poročila sprejme DZ (1. odst. 22. člena PoPP). DZ lahko ugotovitve in ocene komisije sprejme ali zavrne, lahko pa tudi zahteva dopolnitev postopka parlamentarne preiskave. Tudi na predloge sklepov komisije ni vezan, lahko jih sprejme ali zavrne (24. člen PoPP). Parlamentarna preiskava, ki ni bila končana do izteka mandatne dobe DZ, se šteje za zaključeno (2. odst. 23. člena PoPP).

10Vprašanja sodnega varstva v parlamentarni preiskavi ZPPre ne rešuje v celoti. Zakon ima le nekaj določb glede pravnega varstva zoper procesne odločitve preiskovalne komisije. Povsem odprto pa je vprašanje sodnega varstva zoper uvedbo parlamentarne preiskave, zoper poročilo preiskovalne komisije in zoper sklepe DZ o poročilu preiskovalne komisije. US je doslej odklonilo sodno varstvo zoper sklep o uvedbi parlamentarne preiskave in zoper ugotovitve preiskovalne komisije v delnem poročilu z utemeljitvijo, da ne gre za posamične akte, ki bi lahko bili predmet presoje v postopku z ustavno pritožbo. US pa je v obrazložitvi navedlo, da bi lahko bila predmet presoje odločitev DZ, sprejeta na podlagi ugotovitev preiskovalne komisije (OdlUS III, 2, U-I-219/93 z dne 13. 1. 1994 in sklep št. Up-271/96 z dne 24. 2. 1998).