Komentar
Miroslav Mozetič, 2002
1Temeljna funkcija DZ je sprejemanje zakonov. Zakoni se sprejemajo po posebnem postopku (zakonodajni postopek, glej 89. člen in komentar k temu členu), ki se sproži z zakonodajno (zakonsko) iniciativo. Upravičence, ki lahko sprožijo zakonodajni postopek, določa Ustava. To so vlada, vsak poslanec, DS in najmanj pet tisoč volivcev (88. in 97. člen). DZ je na predlog navedenih upravičencev dolžan začeti zakonodajni postopek ter razpravljati in odločati o predloženem predlogu zakona. Druge osebe lahko dajo pobudo za sprejem posameznega zakona, vendar DZ na podlagi take pobude ni dolžan začeti zakonodajnega postopka. Prav tako niso nosilci zakonodajne iniciative, ki tako pobudo prejmejo, dolžni sami pobudo predlagati v sprejem kot svoj predlog. Seveda pa se v praksi dogaja, da ima večina poslanskih zakonodajnih predlogov svoj izvor prav v takih pobudah.
2Vsak predlog zakona mora imeti sestavine, ki jih določa Poslovnik DZ – PoDZ (175. člen), sicer se šteje, da sploh ni vložen (4. odst. 52. člena). Tako mora predlog zakona vsebovati naslov zakona, uvod, besedilo členov in obrazložitev. Uvod mora vsebovati oceno stanja, razloge za sprejem zakona, cilje in načela zakona, oceno finančnih sredstev iz državnega proračuna in druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona. Če se predlaga sprememba zakona, mora biti zakonskemu predlogu priloženo tudi besedilo tistih določb zakona, za katere je predložena sprememba (podrobneje glej pri: Igličar in Mozetič-1999). Obvezne sestavine, ki jih zahteva PoDZ, mora imeti vsak predlog zakona, ne glede na predlagatelja.
3Zakon o referendumu in ljudski iniciativi – ZRLI ureja postopek v zvezi s predlogi volivcev (ljudska iniciativa). Predlog zakona, ki ga vloži najmanj pet tisoč volivcev, mora imeti vse s poslovnikom določene sestavine, priloženo pa mu mora biti tudi pet tisoč podpisov. DZ je dolžan pravilno vložen predlog obravnavati, je pa svoboden v svoji odločitvi. Predlog zakona bodisi sprejme ali zavrne. Ne ZRLI ne PoDZ nimata posebnih določb glede zakonodajnega postopka, ki se začne na predlog pet tisoč volivcev. Zato se uporabljajo določbe PoDZ, ki veljajo za zakonodajni postopek, ki teče po predlogih ostalih predlagateljev. ZRLI pa ureja postopek v zvezi s pobudo za vložitev predloga zakona s strani volivcev. Pobudo volivcem za začetek postopka za vložitev predloga zakona lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. Pobudnik o svoji pobudi obvesti predsednika DZ, ki obvesti o dani pobudi ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določi šestdesetdnevni rok za zbiranje podpisov (58. in 59. člen ZRLI).
Literatura k členu:
Glej 81. člen.