Miroslav Mozetič, 2002

1DZ je kolegijsko telo. Odločitev ne sprejemajo poslanci kot posamezniki, temveč kot celota (kolegij). Temeljno pravilo kolegijskega odločanja je, da veljavno sklepa le, če je na seji navzoče določeno (predpisano) število članov kolegija. Potrebno število članov za odločanje se imenuje kvorum ali sklepčnost. Če je na seji navzoča predpisana večina, če je dosežen kvorum, je kolegijsko telo sklepčno in lahko veljavno sklepa (odloča). Da je sklep veljavno sprejet, pa mora zanj glasovati določeno (predpisano) število vseh ali navzočih članov DZ. Za sprejem sklepa mora torej glasovati predpisana večina. Glede na to, kakšna večina je zahtevana za sprejem posameznih odločitev, govorimo o absolutni večini (večina vseh članov telesa) ali relativni večini (večina navzočih članov telesa). Tako absolutna kot relativna večina sta lahko zahtevnejši od navadne (absolutne in relativne) večine. V takih primerih govorimo o kvalificirani večini (absolutni in relativni).

2Ustava določa, da mora biti na seji za veljavno sklepanje navzočih večina poslancev (kvorum). Enako določbo ima tudi Poslovnik DZ – PoDZ (1. odst. 83. člena), ki določa poseben kvorum, ki je potreben v primerih, ko se odločitve sprejemajo z dvotretjinsko večino vseh poslancev (kvalificirana absolutna večina). V takem primeru je tudi kvorum dve tretjini poslancev, kar je povsem logično (2. odst. 83. člena PoDZ).

D3Z sprejema zakone in druge odločitve ter ratificira mednarodne pogodbe praviloma z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev. Pravilo torej je, da sprejema DZ svoje odločitve z navadno relativno večino in to ne navzočih poslancev, temveč opredeljenih. Poslanci, ki ne glasujejo, čeprav so navzoči, se pri ugotavljanju večine, potrebne za sprejem odločitve, ne upoštevajo (zagotavljajo le kvorum). Ustava ali zakon lahko določata za sprejem posameznih odločitev tudi drugačno, praviloma zahtevnejšo večino. Tako določa že Ustava za sprejem zakona, s katerim se ureja volilni sistem za volitve v DZ in DS dvotretjinsko večino vseh poslancev (80. oz. 98. člen). Za sprejem zakona, ki ureja vrsto, obseg in organizacijo obrambe nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja, je potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev (124. člen). Zakon ali mednarodna pogodba, na podlagi katerih lahko pridobivajo tujci lastninsko pravico na zemljiščih, se sprejme z dvotretjinsko večino vseh poslancev (68. člen).

4Zahtevnejša večina je določena tudi za ponovno odločanje o zakonu, zoper katerega je DS izglasoval veto (91. člen). Ustava določa zahtevnejšo večino tudi za sprejem nekaterih drugih odločitev, npr.: z večino glasov vseh poslancev se izvoli predsednika DZ in vlade ter izglasuje nezaupnica oziroma zaupnica vladi. Tudi posamezni zakoni določajo zahtevnejšo večino, npr.: za izvolitev ustavnih sodnikov in članov računskega sodišča je potrebna večina vseh poslancev (ZUstS in Zakon o računskem sodišču – ZRacS), za izvolitev varuha človekovih pravic pa celo dvotretjinska večina vseh poslancev (Zakon o varuhu človekovih pravic – ZVarCP).

5PoDZ podrobneje ureja ugotavljanje kvoruma in načine glasovanja (zlasti 83. do 93. člen). Glasovanja so praviloma javna. Poslovnik DZ določa primere, ko je glasovanje tajno (87. člen). Javno glasovanje se opravi praviloma z uporabo glasovalne naprave, lahko tudi z dviganjem rok ali s poimenskim izrekanjem (89. člen PoDZ). Tajno se glasuje z glasovnicami (95. člen PoDZ).