Miroslav Mozetič, 2002

1Ta ustavna določba opredeljuje način dela DZ. DZ dela (sprejema odločitve) na sejah, ki so lahko redne ali izredne. Izven sej DZ ne sme sprejemati odločitev. Tako redne kot izredne seje sklicuje predsednik DZ; izredno sejo mora sklicati, če to zahteva najmanj četrtina poslancev DZ ali Predsednik republike.

2Ustava ne določa časovnega obdobja, v katerem DZ zaseda oziroma se sestaja na rednih oziroma izrednih sejah in s tem posledično obdobja, v katerem DZ ne zaseda. To je prepuščeno avtonomnemu urejanju DZ. Čas zasedanja v posameznem koledarskem letu določa Poslovnik DZ – PoDZ in ga deli na pomladansko (od 10. januarja do 31. julija) in jesensko zasedanje (od 10. septembra do 20. decembra, 104. člen ). Iz nespretne formulacije 50. in 51. člena PoDZ lahko sklepamo, da ima DZ ne le redne in izredne seje, temveč tudi redna in izredna zasedanja. Redno zasedanje je v času, ki ga določa 104. člen PoDZ. V tem času se DZ lahko sestaja na rednih sejah (praviloma vsak zadnji teden v mesecu, 1. odst. 50. člena PoDZ) ali na izrednih sejah (če ni pogojev za sklic redne seje, 1. odst. 51. člena). Kdaj so izredna zasedanja, ni povsem jasno, saj Poslovnik o tem nima posebnih določb. Besedilo 1. odst. 51. člena PoDZ napotuje k sklepu, da pomeni sklic izredne seje v času, ki ni predviden za redna zasedanja (pravilneje: v času izven pomladanskega oziroma jesenskega zasedanja), dejansko sklic DZ na izredno zasedanje, saj v tem času DZ ne zaseda. Vendar navedene nedoslednosti ne povzročajo v praksi posebnih težav, saj razen konstitutivne seje sklicuje vse seje (redne in izredne) predsednik DZ. Iz določb PoDZ izhaja le, da ima lahko DZ v času pomladanskega in jesenskega zasedanja, ki ga Poslovnik DZ imenuje tudi redna zasedanja, tako redne kot izredne seje, in da ima izven tega časa lahko le izredne seje. Poseben problem bi lahko predstavljala le določba 2. odst. 51. člena PoDZ, ki razširja z Ustavo določene upravičence, na zahtevo katerih mora predsednik DZ sklicati izredno sejo (Grad-2000, s. 194–195).

3V zvezi s sklicevanjem sej so pomembne tudi poslovniške določbe o sprejemanju (določanju) dnevnega reda sej, o pogojih za sklic redne oziroma izredne seje, o udeležbi poslancev na seji, o poteku seje, o vzdrževanju reda na seji, o vodenju razprav ipd. (zlasti členi 49 do 82 PoDZ).

4Za uspešno delo DZ je ključna organizacija dela, ki jo ureja PoDZ (zlasti v členih 124 do 165). Tako poteka večina dela, zlasti razprav in različnih dogovarjanj na sejah delovnih teles DZ (odborih in komisijah). DZ ustanovi delovna telesa za preučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev o politiki na teh področjih in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj, za pripravo, preučevanje in obravnavo predlogov (124. člen PoDZ). Naloga delovnih teles DZ torej je, da proučijo vsako zadevo, o kateri odloča DZ, zavzamejo k njej stališče, dajo pripombe in priporočila, kar naj pripomore k hitrejšemu in kvalitetnejšemu odločanju poslancev. Delovna telesa praviloma ne odločajo o ničemer. Pomembna oblika dela poslancev so tudi poslanske skupine (118. do 123. člen PoDZ).

5Temeljno načelo delovanja DZ je načelo javnosti dela, saj je s tem omogočen politični nadzor volivcev nad delom njihovih predstavnikov (poslancev) in posredno tudi vlade. Podrobnejše določbe o javnosti dela DZ in o izjemah od tega načela so v členih 314 do 322 PoDZ.

6Poslovnik DZ ureja tudi delo DZ v vojnem ali izrednem stanju (328. do 332. člen).