Tone Jerovšek, 2002

16Četudi je pravno pravilo o materialni pravnomočnosti za stranko in za splošno stabilnost pravnega reda izredno pomembno, prihaja v nekaterih primerih do takšnega navzkrižja koristi strank z javnimi koristmi ali do tako hudih napak zakonitosti ali do neenotne uporabe prava, da je nujno potrebno, absolutno veljavnost tega pravila v določenih primerih omejiti, oziroma od njega odstopiti zaradi zaščite teh koristi. Prav tako pa se lahko po pravnomočnosti pokaže, da so javne koristi pretirano zaščitene v škodo pravic posameznika ali pravne osebe. Gre lahko tudi za nesorazmerno varstvo enih in drugih koristi in interesov. Kadar pa priznane pravice in naložene obveznosti presegajo meje pravne sprejemljivosti, je potrebno oceniti, ali niso tiste vrednote, v katere nezakonito posega pravnomočna odločba, večje od teh, ki jih naj pravnomočna odločba varuje. Ustava v 158. členu določa, da je mogoče pravnomočna pravna razmerja odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in postopkih, določenih z zakonom.

17V 4. odst. 225. člena ZUP določa, da je mogoče pravnomočno odločbo, (s katero je stranka pridobila določeno pravico oziroma so ji z njo naložene kakšne obveznosti), odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom. ZUP omejuje izodbijanje pravnomočnih upravnih aktov le na razloge, določene v štirih izrednih pravnih sredstvih. Seveda lahko pravna sredstva, s katerimi se izpodbijajo pravnomočni upravni akti, določijo še drugi upravni predpisi, kot npr. Zakon o davčnem postopku. Pri tem ima zakon seveda v mislih hude ali grobe kršitve zakonitosti oziroma velike nepravilnosti v postopku. Zaradi takih grobih napak oziroma hudih kršitev zakonitosti je predvidel možnost izpodbijanja pravnomočne odločbe z izrednimi pravnimi sredstvi. Pravnomočno upravno odločbo oziroma izjemoma sklep je dovoljeno izpodbijati oziroma odpraviti ali razveljaviti z obnovo postopka, z izredno razveljavitvijo, z odpravo in razveljavitvijo po nadzorstveni pravici in z izrekom ničnosti.

18V civilnem pravdnem postopku je pravnomočno sodbo oziroma sklep mogoče izpodbijati z revizijo, zahtevo za varstvo zakonitosti in obnovo postopka, sodno poravnavo pa s tožbo za razveljavitev sodne poravnave.

19Pravnomočno kazensko sodbo je dovoljeno izpodbijati z obnovo kazenskega postopka (406. člen), z izredno omilitvijo kazni (417. člen) in z zahtevo za varstvo zakonitosti (420. člen). Določbe o obnovi se smiselno uporabljajo tudi, kadar je vložena zahteva za spremembo pravnomočne sodne odločbe na podlagi odločbe US, s katero je bil razveljavljen ali odpravljen predpis, na podlagi katerega je bila izdana pravnomočna obsodilna sodba, ali na podlagi odločbe ESČP, ki se nanaša na kakšen razlog za obnovo kazenskega postopka (416. člen).