Franc Testen, 2002

65ZUstS je v 1. odst. 51. člena povzel (in delno razjasnil) pravilo, da lahko US odloča o ustavni pritožbi le, če je bilo izčrpano pravno varstvo (zakon govori o izčrpanosti vseh pravnih sredstev). Teorija govori o subsidiarnosti ustavne pritožbe. Tudi zagotavljanje in varstvo človekovih pravic je prvenstvena naloga rednih sodišč.

66Stalna praksa US je, da zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev ne pomeni samo formalnega izčrpanja – to je vložitev pravnega sredstva, ampak pomeni tudi materialno izčrpanost: v tem pravnem sredstvu je treba v skladu z zakonskimi določbami tudi po vsebini uveljavljati kršitev človekove pravice (npr. Up-9/97 z dne 15. 4. 1998; podobno v Up 212/00 z dne 5. 12. 2000). Kaj pomeni zahteva po materialni izčrpanosti pravnih sredstev, ponazori del utemeljitve v zadevi OdlUS V, 69, Up-41/96 z dne 25. 4. 1996: “[…] ker pritožnik pomanjkljivosti […] v pritožbi ni uveljavljal, čeprav bi jih bil lahko, in torej pravnih sredstev v vsebinskem smislu ni izčrpal, US utemeljenosti tega pritožnikovega očitka ni presojalo”.

67Na drugi strani mora biti pravno sredstvo, ki je na razpolago, učinkovito – ni mogoče zahtevati od pritožnika, ki mu je bila domnevno kršena človekova pravica, naj, preden se obrne na US, ki je najvišji organ za varstvo človekovih pravic, skuša odpravo kršitev doseči v postopkih, v katerih tega cilja ne more (več) doseči. Tako je npr. US v zadevi OdlUS III, 129, Up-61/94 z dne 1. 12. 1994 štelo, da so izčrpana vsa pravna sredstva, čeprav se je upravna zadeva v času vložitve ustavne pritožbe nahajala na prvi stopnji, kamor jo je v ponovno odločanje vrnil drugostopenjski upravni organ. Organ prve stopnje da je namreč po 2. odst. 242. člena (starega) ZUP vezan na odločbo organa druge stopnje. Podobna je bila odločitev v zadevi OdlUS VIII, 79, Up-218/98 z dne 15. 4. 1999, v kateri je pritožnik vložil ustavno pritožbo, ko se je njegov spor nahajal pred drugostopnim upravnim organom, kamor je Vrhovno sodišče vrnilo zadevo v ponovno odločanje – in torej formalno še redna pravna sredstva niso bila izčrpana. Tu je US izreklo, da se zahteva po izčrpanju pravnih sredstev nanaša na pravna sredstva, ki so učinkovita za varstvo pritožnikove ustavne pravice ob vložitvi ustavne pritožbe. Po določbi 3. odst. 60. člena (novega) ZUS je organ druge stopnje vezan na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki zadevajo postopek – učinkovitih pravnih sredstev zoper takšna pravna mnenja oziroma stališča sodišča torej pritožnik nima več.

68Glede pravnih sredstev, katerih izčrpanje je procesna predpostavka za dopustnost ustavne pritožbe, je US v dosedanji praksi postavilo naslednja pravila:

• zahteva za varstvo zakonitosti v pravdnem postopku ni pravno sredstvo v rokah pravdne stranke, zato izčrpanje tega pravnega sredstva ni procesni pogoj za dopustnost ustavne pritožbe;
• v upravnih zadevah je treba izčrpati tudi možnost upravnega spora, vključno s pritožbo; ni pa treba, da bi ustavni pritožnik izčrpal izredna pravna sredstva v okviru upravnega spora, to je zahtevo za varstvo zakonitosti (analogno kot v civilnem postopku) in morebitno obnovo; prav tako ni treba, da bi pred sprožitvijo upravnega spora ustavni pritožnik izčrpal tudi izredna pravna sredstva, ki jih omogoča ZUP v okviru upravnega postopka;
• v kazenskem postopku je zahteva za varstvo zakonitosti po 599. členu ZKP izredno pravno sredstvo v rokah obsojenca. Izčrpanje tega pravnega sredstva je procesna predpostavka za vložitev ustavne pritožbe (npr. sklep Up-39/96 z dne 26. 2. 1996). Glede kazenskih sodb, ki so postale pravnomočne pred uveljavitvijo ZKP glej npr. sklep OdlUS V, 70, Up-120/95 z dne 26. 2. 1996);
• pravice do ustavne pritožbe zoper posamičen akt, ki je bil izdan pred uveljavitvijo Ustave, si pritožnik (v nasprotju z 82. členom ZUstS) ne more ustvariti tako, da bi predlagal obnovo zoper takšen akt, nato pa z ustavno pritožbo izpodbijal tako sklep o obnovi kot tudi akt, na katerega se obnovitveni predlog nanaša (npr. Up-8/93; glej še OdlUS V, 78, Up-75/96 z dne 23. 4. 1996).