Tone Jerovšek, 2002

6Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. ZUpr določa: »Na teh območjih uprava posluje, vodi postopek in izdaja pravne in druge akte v slovenščini in v jeziku narodne skupnosti, če stranka, ki živi na tem območju, uporablja italijanski oziroma madžarski jezik. Kadar je upravni organ na prvi stopnji vodil postopek tudi v teh jezikih, mora biti tudi drugostopna odločba izdana v istem jeziku.« (4. člen ZUpr)

7Poslovanje organov na območju, kjer živita narodni skupnosti in izven tega območja se razlikuje po tem, da mora v prvem primeru organ poslovati oziroma voditi postopek in odločati tudi v jeziku narodne skupnosti, če stranka, ki živi na tem območju uporablja italijanski oziroma madžarski jezik, v drugem primeru, izven območja narodne skupnosti, pa organ posluje v slovenščini, pripadniki teh dveh skupnosti pa lahko uporabljajo svoj jezik in pisavo. Dolžnost poslovanja v uradnem jeziku lahko predstavlja kombinacijo uporabe dveh uradnih jezikov na območjih, kjer je v uradni rabi tudi italijanščina oziroma madžarščina. ZUP ob določenih pogojih dovoljuje alternativno jezikovno uporabo: »Na območjih, kjer sta pri organu v uradni rabi tudi italijanski oziroma madžarski jezik, upravni postopek teče v slovenskem jeziku in v jeziku narodne skupnosti, če stranka v tem jeziku vloži zahtevo, na podlagi katere se postopek začne oziroma če stranka to zahteva kadarkoli med postopkom.« To torej pomeni, da se postopek na teh območjih vodi v slovenskem ali jeziku narodne skupnosti. V obeh jezikih pa se vodi, kadar ena od strank zahteva postopek v jeziku narodne skupnosti, druga pa ne. Če se vodi postopek pri organu na območju narodne skupnosti in se lahko odloči brez zaslišanja stranke, v skrajšanem postopku, se izda odločba v obeh jezikih, ustno odločbo pa se izda v jeziku, ki ga stranka razume.« (62. člen ZUP)

8Čeprav ZUP samo v zvezi s pripadniki obeh narodnostnih skupnosti in v zvezi z območjem, kjer avtohtono živijo, pove, v katerem jeziku se izda ustna odločba, pa to analogno ne velja za izdajo ustne odločba izven območja narodnih skupnosti. Tam se izda ustna odločba v uradnem – slovenskem jeziku s pomočjo tolmača. Ni mogoče v skrajšanem ali hitrem postopku izreči ustne odločbe, ne da bi stranka razumela njen pomen in posledice, ki nastajajo iz nje.