Peter Jambrek, 2002

29Obdobje komunističnega sistema (1945–1990) je bilo pomembno, ker je tudi iz vednosti o zablodah komunizma rasla zavest o demokraciji (»Ker šele takrat, ko vemo, kaj demokracija ni, lahko dobro razumemo, kaj je oziroma kaj bi morala biti.« (Jančar, s. 23). Že od prvih let utrditve totalitarne oblasti se je začela oblikovati intelektualna in moralna opozicija proti njenemu nasilju. Njen medij so predstavljale oporečniške revije za kulturo in umetnost, kot so bile Mladinska revija, Beseda, Revija 57, Perspektive in Nova revija ter nekatera stanovska društva, predvsem Društvo slovenskih pisateljev.

30Ožje obdobje »slovenske pomladi«, širokega ljudskega in intelektualnega gibanja, ki je po eni strani pomenilo upor proti nedemokratičnemu režimu, po drugi strani pa strnitev duhovnih in socialnih energij za ustavno ureditev svobodne demokratične družbe, se je začelo z objavo Prispevkov za slovenski nacionalni program v 57. številki Nove revije leta 1987 in z objavo Gradiva za slovensko ustavo (Pisateljska ustava) v Časopisu za kritiko znanosti leto dni kasneje. Naravo Pisateljske ustave per negationem označujejo kritike tega besedila, ki so jih izrekli udeleženci seje Sekcije Marksističnega centra Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije za politični sistem, ki je bila organizirana 12. maja 1988 (Kakšno ustavo potrebujemo? – knjižica osnovne organizacije ZKS).

31Zbor za ustavo in Demokratska opozicija Slovenije (DEMOS): 25. aprila 1988 je bila na javni tribuni, na kateri je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavljena Pisateljska ustava, izrečena pobuda za ustanovitev Neodvisnega foruma za ustavno reformo Slovenije. Pobuda je bila realizirana šele 23. februarja 1989, ko je bil ustanovljen Zbor za ustavo. Sklicalo ga je sedem organizacij, ki so se v tistem času dejavno zavzemale za demokratične in ustavne reforme sistema, in je bil opredeljen kot »odprt prostor« povezovanja vseh političnih in drugih skupin, ki so se zavzemale za skupne ustavne vrednote. Od ustanovitve do aprila 1990 je predstavljal Zbor za ustavo sredstvo vplivanja tedanjih opozicijskih skupin in strank na ustavodajni proces v Sloveniji. Deloval je na dveh tirih: dajal je pobude in konkretne predloge za spreminjanje in dopolnjevanje veljavne socialistične ustave ter nadaljeval s snovanjem celovite nove ustave z izhodišč Pisateljske ustave. Njegov vpliv na vsebino paketa amandmajev slovenske ustave, ki so bili sprejeti jeseni 1989, je bil precejšen in v določenih primerih odločilen.

32Novembra leta 1989 je padel Berlinski zid. Sprožil se je proces, katerega hitrosti in korenitosti še pred enim letom ni mogel nihče predvideti. Demokratična opozicija se je v Sloveniji pospešeno pripravljala na prve demokratične in poštene volitve (aprila 1990), na katerih je tudi zmagala in za kratek čas prevzela izvršno oblast. Še prej, 23. marca 1990 je bil napisan in objavljen Delovni osnutek nove slovenske ustave, ki ga je sprejel Zbor za ustavo, v svoj program pa ga je v celoti sprejela tudi koalicija novih demokratičnih strank (DEMOS). Ta dokument je bil po vsebini istoveten s Pisateljsko ustavo, katere besedilo je le natančneje razčlenil, na novo oblikoval in izpilil.

33Po volitvah aprila 1990 je nastalo novo razmerje političnih sil, ki je odločilno vplivalo tudi na vsebino in tempo ustavnega procesa. Že 25. junija istega leta je Predsedstvo RS sprejelo predlog za začetek postopka za sprejem nove ustave, ki ga je sprejela Skupščina s posebnim sklepom 18. julija 1990. Ustavna komisija slovenskega parlamenta je 24. julija 1990 imenovala strokovno komisijo za pripravo delovnega besedila osnutka nove ustave. Sestavljali so jo Franci Grad, Tine Hribar, Peter Jambrek (koordinator skupine), Tone Jerovšek, Matevž Krivic, Anton Perenič in Lojze Ude. Ta skupina je po predhodnem zbiranju gradiva napisala prvi osnutek nove ustave in ga 31. avgusta 1990 z razlago predala predsedniku parlamenta. Za izhodišče in podlago svojega dela je uporabila osnutek, ki ga je sprejel Zbor za ustavo nekaj mesecev poprej. Po javni in parlamentarni razpravi o tem osnutku je Skupščina RS 23. decembra 1991 končno sprejela novo ustavo.